cȍkla ž, còkl m (n. Sockel) podzidek
cȍknuti -nēm
1. tlesniti (kadar se čudimo, zanikamo): on coknu udarivši jezikom o zube i odmahnu glavom
2. pičiti (kača): šarka bi crkla da me cokne
cȍkōt m tiktakanje; razlijegao se, razlegao se cokot starinskog sata
còktati cȍkćēm mlaskati, tleskati: coktati jezikom od čuđenja
cȍkula ž (it. zoccolo)
1. cokla, leseno obuvalo
2. vojaški čevelj
cokùlāškī -ā -ō vojaški, komisni, kasarnski: -a pruska pamet
cokulètina ž slabš. velik vojaški čevelj: obuti -e
cȍkulica ž coklica, vojaški čeveljček
cȍl Còla m, mn. còli, còlovi (n. Zoll) col, cola, palec: tri cola, pet còlōvā
còlarica ž colarica, colo debela deska
cȍlati -ām dial. šepati: colati za kim
còlštok m (n. Zollstock) pog. colno merilo
cópa ž (n. Zofe) slabš. candra, cipa
cȍpast -a -o neumen: -a glava
còpina ž redko troska, žlindra: copina od željeza
cȍpkati -ām dial. rahlo udarjati, biti, tolči: kaput mi je sprijeda istegnut, njegovi me peševi copkaju po krakovima
còprānje s nizko pog. čaranje