-
-δε enklit. sufiks 1. a) pri imenskih oblikah z acc. na vprašanje kam: ἅλαδε v morje, οἶκόνδε domov, εἰς ἅλαδε v morje, ἀγορήνδε k posvetovanju; b) οἴκαδε domov, Ἀθήναζε v Atene. 2. pri kazalnem zaimku: ὅδε, τοιόσδε, τοσόσδε, τοῖσδεσσι.
-
-θεν priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.
-
-θι priponka na vprašanje kje? tvori adv. αὐτόθι tam, ἀγρόθι na polju itd.
-
-ί (ἐπιδεικτικόν) [Et. -ῑ́ in -ῑν, n. pr. οὑτοσ-ῑ́(ν), idevr. īm] okrepljuje pron. dem. in druge besede, n. pr. οὑτοσί, ὡδί, νυνί itd.
-
Eὐμενίδες, αἱ (εὐ-μενής) "milostne"; evfem. izraz za Erinije.
-
Α, α (ἄλφα) prva črka grškega alfabeta; pren.: začetek NT, kot številka: α' = 1; ˌα = 1000.
-
ἆ, ἀᾶ (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!
-
ἁ (dor.) = ἡ (člen); ἅ (dor.) = ἥ (pron. rel.); ᾇ (dor.) = ᾗ.
-
ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
-
ἀ-ᾱ́ᾰτος 2 ep. (ἀάω) 1. nepoškodovan, neranljiv, neoskrunljiv Στυγὸς ὕδωρ. 2. negoljufiv, neškodljiv ἄεθλος. 3. silen.
-
ἀ-ᾱγής 2 ep. (ἄγνυμι) nezlomen; trden, močen.
-
ἄ-απτος 2 ep. (ἅπτομαι) nedotičen, nepristopen.
-
ἀ-άσχετος 2 ep. = ἄσχετος.
-
ἀ-βάκχευτος 2 (βακχεύω) poet. ne posvečen v Bakhove misterije.
-
ἀ-βαρής 2 (βάρος) netežak, nenadležen NT.
-
ἀ-βασάνιστος 2 (βασανίζω) nepreizkušen, brez pretresa, brez (natančne) preizkušnje.
-
ἀ-βασίλευτος 2 (βασιλεύς) brez vladarja, neodvisen, samostalen.
-
ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.
-
ἀ-βέβαιος 2 netrden, nestalen, nestanoviten, negotov, nezanesljiv; ἐν τῷ ἀβεβαίῳ (ἐξ ἀβεβαίου) na nevarnih tleh.
-
ἀ-βέλτερος 3 bedast, neumen; sup. ἀβελτερώτατος največji bedak (neumnež).