-
ἀ-κήρᾰτος 2 1. (κήρ) nepoškodovan, (κλῆρος); nepokošen (λειμών), nedotaknjen od česa (κακῶν); brez bolečin in brez žalosti (θυμὸς ἄλγεσιν), slabo obiskovan (ἐμπόριον). 2. (κεράννυμι) nepomešan, čist, suh (χρυσός).
-
ἀ-κήριος 2 ep. 1. (κήρ) nepoškodovan, živ. 2. (κῆρ) mrtev; strašljiv, plašen.
-
ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.
-
ἀ-κίβδηλος 2 pristen; nepokvarjen, pošten, odkritosrčen.
-
ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).
-
ἄ-κῑκυς, υος, ὁ, ἡ ep. slab, slaboten.
-
ἀ-κῑνᾰ́κης, ου, ὁ [ion. gen. εος, acc. εα] ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.
-
ἀ-κίνδῡνος 2 brez nevarnosti, neopasen, varen.
-
ἀ-κῑ́νητος 2 (κινέω) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (τάφος) nedotaknjen, nepoškodovan; βαίνω ἐξ ἀκινήτου ποδός grem ne premaknivši noge = umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, nedotičen.
-
ἀ-κίχητος 2 (κιχάνω) ep. nedosežen.
-
ἄ-κλαυ(σ)τος 2 (κλαίω) ep. poet. 1. neoplakovan (φίλων od prijateljev). 2. ne jokajoč, brez solz; pren. nekaznovan.
-
ἀ-κλεής 2 (κλέος) [acc. ἀκλεᾶ, ion. -εῆ, ep. έᾰ (iz εέα), pl. ep. ἀκληεῖς] brez-, neslaven. – adv. ἀκλειῶς in ἀκλεές neslavno, sramotno.
-
ἄ-κλειστος 2 (κλείω) nezaprt, nezaklenjen.
-
ἄ-κληρος 2 (κλῆρος) brez dediščine ali deleža, siromašen, ubog.
-
ἄ-κλητος 2 (καλέω) nepozvan, nepoklican, nepovabljen.
-
ἀ-κλῐνής 2 (κλίνω) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.
-
ἀ-κμής, ῆτος, ὁ, ἡ (κάμνω) ep. poet. spočit, čil, neutrujen; neutrudljiv ταῦρος.
-
ἀ-κοίτης, ου, ὁ [Et. ἀ copul. (sm̥) + κοίτη] ep. soprog, mož.
-
ἀ-κόλαστος 2 (κολάζω) neobuzdan (ἵππος); nebrzdan, nediscipliniran, razuzdan, drzen (στράτευμα, δῆμος); nezmeren. – adv. ἀκολάστως ἔχω πρός τι sem preveč nezmeren v čem.
-
ἀ-κόλουθος, ὁ [Et. ἀ copul. (sm̥) + κέλευθος pot = sopotnik] 1. spremljevalec, služabnik, sluga (služkinja); οἱ ἀκόλουθοι upehanci, zadnje čete, drhal, spremstvo. 2. primeren, skladen, soglasen.