Franja

ἀν-αμάξευτος 2 ion. kjer se ne more (s tovornimi vozovi) voziti, nevozen.

ἀν-αμάρτητος 2 (ἁμαρτάνω) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, τινός na, v čem, τινί pri kom. 2. neizpremenljiv.

ἀν-άμβατος 2 (ἀνα-βαίνω) ne zajahan, brez jezdeca.

ἀν-αμπλᾰ́κητος 2 (ἀμπλακεῖν) poet. ki ne izgreši, gotovo zadene, neizbežen.

ἀν-αμφί-λογος 2 ἀν-αμφισβήτητος 2 neizpodbiten, nedvomen, določen.

ἄν-ανδρος 2 (ἀνήρ) 1. brez moža, neomožena, od moža zapuščena. 2. brez ljudi πόλις. 3. nemožat, bojazljiv, strašljiv.

ἀν-άνδρωτος 2 (ἀνδρόω) brez moža, obvdovela.

ἀν-ανθής 2 (ἄνθος) brez cveta, ocvetel, uvel.

ἄν-αντα adv. ep. navkreber, v breg.

ἀν-ανταγώνιστος 2 brez nasprotnika, brez ljubosumnosti, εὔνοια od ljubosumnosti neskaljena, prava, resnična dobrohotnost.

ἀν-άντης, ἄναντες (ἄντα) navkreber, strm, težaven.

ἀν-αντίρρητος 2 neprerečen, neovržen, kar se ne da tajiti. – adv. -ήτως brez ugovora NT.

ἀν-άξιος 3 in 2 brez vrednosti, nevreden, nič vreden, zaničevan, nedostojen, nezaslužen; ἀ. εἰμι ne zaslužim.

ἀν-απλάκητος 2 = ἀν-αμπλάκητος.

ἀν-άποινος 2 (ἄποινα) brez odkupnine, zastonj.

ἀν-απολόγητος 2 (ἀπολογέομαι) kdor se ne more opravičiti, kar se ne da zagovarjati NT.

ἀν-άπτω¹ 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; θύρσους, ἀγάλματα obešam v svetišče, poklanjam v dar; μῶμον osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, ἔκ τινος na koga (kaj).

ἀν-άπτω² pri-, zažigam, palim, pustim vzplameneti.

ἀν-αραιρηκώς gl. ἀν-αιρέω.

ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.