-
ἀνακοπή, ἡ 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda.
-
ἀνακούφισις, εως, ἡ olajšanje, zlajšanje κακῶν.
-
ἀνάκρᾱσις, εως, ἡ (ἀνα-κεράννυμι) zmešanje.
-
ἀνάκρῐσις, εως, ἡ 1. popraševanje, preiskava, zasliševanje. 2. ugovor, ugovarjanje.
-
ἀνάκρουσις, εως, ἡ veslanje nazaj, povratek νεώς.
-
Ἀνακτόριον, τό mesto v Akarnaniji; preb. Ἀνακτόριος, ὁ.
-
ἀνακτόριος 3 (ἀνάκτωρ) ep. gospodski, gospodarjev.
-
ἀνάκτορον, τό, (ἄναξ) gospodovo stanovanje, svetišče, tempelj, hram božji.
-
ἀνάκτωρ, ορος, ὁ (ἀνάσσω) poet. vladar.
-
ἀνακῶς adv. skrbno; ἀ. ἔχω τινός pazim na, skrbim za kaj.
-
ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.
-
ἀνακωχή, ἡ (ἀν-έχω) ovira, premirje; počitek, odmor.
-
ἀναλγησία, ἡ (ἀν-άλγητος) neobčutljivost, topoglavost, sirovost, neotesanost.
-
ἀναλογία, ἡ (ἀνάλογος) pravo razmerje, skladnost, soglasje, sorazmerje, analogija.
-
ἀνάλῠσις, εως, ἡ (ἀνα-λύω) razveza, odrešenje, osvoboditev κακῶν; pren. odhod, smrt NT.
-
ἀνάλωμα, ατος, τό ἀνάλωσις εως ἡ (ἀναλόω) trošek, izdatek.
-
ἀνάμνησις, εως, ἡ (ἀνα-μιμνῄσκω) pomnenje, spomin(janje); NT ἁμαρτιῶν priznanje, izpoved.
-
ἀνανδρία, ἡ nemožatost, bojazljivost.
-
ἄναξ, ακτος, ὁ [dat. pl. ep. ἀνάκτεσσι, voc. ὦ ἄνα, poet. in ion. ὦναξ] višji, gospodar, vladar, knez, velikaš.
-
Ἀναξαγόρας, ου, ὁ filozof iz Klacomene.