Franja

ἄ-λογος 2 1. nem NT. 2. a) nespameten, neumen; b) neosnovan. 3. nenaden, nepričakovan. – adv. ἀλόγως tiho, molče, nerazumno.

ἄ-λουτος 2 (λούω) poet. neumit, umazan.

ἄ-λοφος 2 = ἄλλοφος.

ἄ-λοχος, ἡ (λέχος in ἀ cop.) žena, soproga; priležnica (nezakonska žena).

ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.

ἄ-λῠρος 2 (λύρα) poet. brez (spremljevanja) lire, žalosten; ἔλεγος žalostinka.

ἀ-λῡσιτελής 2 nekoristen, škodljiv.

ἄ-λῠτος 2 (λύω) nerazvezen, nerazvezan, neskončen, neprestan, neizbrisen.

ἀ-μᾰθής 2 (μαθεῖν) 1. neuk, nevešč, neizobražen, nespameten, neumen, neizkusen. 2. nepričakovan, nezapopadljiv, neumljiv; adv. ἀμαθῶς.

ἀ-μαιμᾰ́κ-ετος 3 ep. poet. zelo dolg, močen ἱστός; neizmeren, nepremagljiv, velikanski χίμαιρα, πῦρ; strašen, besen κόραι.

ἀ-μαλδῡ́νω [Et.: lat. mollis iz mold-vis, slov. mlad iz mold-, sor. z meljem molo, μύλλω, mahlen; gršk. še ἀμαλός, μαλακός, μῶλυς. – Obl. aor. inf. -ῦναι] (o)slabim, uničujem, rušim, podiram, grdim, kazim.

ἀ-μᾰ́ραντος 2 ἀ-μᾰράντινος 2 (μαραίνω) NT 1. neuvenljiv, večen. 2. iz amaranta.

ἀ-μάρτῠρος 2 (μάρτυς) neizpričan, brez prič(evanja) NT.

ἀ-μαυρός 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, κῶλον slepčeva noga. 2. neznaten, slab φώς.

ἀ-μᾰχεί, ἀ-μᾰχητί ep. brez boja, brez krvi.

ἀ-μάω [Et. iz kor. (a)mē, stvn. māan, nem. mähen; lat. sor. meto, ere (kor. met)] ep. ion. poet. 1. act. žanjem, kosim. 2. med. požanjem sebi; γάλα zbiram, posnemam zase.

ἀ-μέγαρτος 2 (μεγαίρω) ep. poet. 1. ki ne zavida, brez zavisti, radodaren. 2. ki ni vreden zavisti, nesrečen, poguben, nezaželen, hudoben.

ἀ-μέθυστος, ἡ (ἀ priv. + μεθύω) ametist NT.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

ἄ-μεικτος = ἄμικτος.