Franja

ἐθελο-κακέω ion. nalašč sem slab, strahopeten, malovesten ali nemaren v izvrševanju svojih dolžnosti.

ἐθελό-πονος 2 voljen delati, delaven.

ἐθελο-πρόξενος, ὁ samolasten, ne od države postavljen proksenos.

ἐθελοδουλ(ε)ία, ἡ prostovoljno robstvo, suženjstvo, hlapčevstvo.

ἐθελοντηδόν, ἐθελοντήν, ἐθελοντί adv. prostovoljno, radovoljno, sam od sebe.

ἐθελοντήρ, ῆρος, ὁ ep. ἐθελοντής, οῦ, ὁ 1. adi. prostovoljen, iz lastnega nagiba, neprisiljen. 2. subst. prostovoljec; ὑφίσταμαι ponudim se za prostovoljca.

ἐθελούσιος 3 in 2 radovoljen, sam od sebe, rad.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

ἕθεν ep. gl. ἕ.

ἐθηεύμε(σ)θα od θηέομαι ion. = θεάομαι.

ἕθην aor. pass. od ἵημι.

ἐθίζω (ἔθω) [Et.iz σϝέθω; refleks. deblo swe (gl. ἕ) in kor. dhe (gl. τίθημι): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. εἴωθα iz σε-σϝωθα; gršk. še ἦθος, ἠθεῖος. – Obl. fut. ἐθιῶ, aor. εἴθισα, pf. εἴθικα, pass. aor. εἰθίσθην, pf. εἴθισμαι, adi. verb. ἐθιστέον]. 1. act. navajam, privajam, priučujem τινά. 2. pass. navajam se, priučujem se, σύν τινι čemu; εἴθισμαι navajen sem; τὸ εἰθισμένον navada, šega NT.

ἐθισμός, ὁ navada, šega, običaj.

ἐθν-άρχης, ου, ὁ namestnik, knez.

ἐθνικός 3 poganski, neverski, pogan NT.

ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.

ἔθορον gl. θρῴσκω.

ἔθος, ους, τό navada, običaj, šega, ἐν ἔθει ἐστί τινι običajno je pri kom.

ἔθω navajen sem, imam navado, ἔθων navajen, po svoji navadi: navadno pf. εἴωθα [plpf. εἰώθειν, ion. pf. ἔωθα, plpf. ἐώθεα], εἰωθώς običajen, navaden, κατὰ τὸ εἰωθός po (svoji) navadi, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, τὰ εἰωθότα navadne (vsakdanje) stvari, οἱ εἰωθότες običajni govorniki.

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.