εἰλύω ep. poet. [Et. iz ϝελνυω; lat. vol-vo, slov. valiti (sor. (v) las iz vol-s), nem. wallen, Welle, wälzen. – Obl. fut. εἰλύσω, pf. pass. εἴλῡμαι, 3 pl. εἰλύαται, plpf. εἴλῡτο]. 1. act. odevam, ovijam, ogrinjam, pokrivam, valjam, sučem, vrtim. 2. med. ovijam se, ovijam se, vlačim se, plazim se, čepim, ždim.
εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.
εἶμι [Et. idevr. éimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. – Obl. at. praes. ind.: εἶμι, εἶ, εἶσι(ν), ἴτον, ἴμεν, ἴτε, ἴασι(ν); cj. ἴω, ἴῃς itd., opt. ἴοιμι, ἴοις, imper. ἴθι, ἴτω, ἴτε, ἰόντων (ἴτων, ἴτωσαν), inf. ἰέναι, pt. ἰών, ἰοῦσα, ἰόν; impf. ᾖα, ᾔεις in ᾔεισθα, ᾔει(ν), ᾖτον itd., 3 pl. ᾖσαν, ᾔεσαν, adi. verb. ἰτέον – ep. praes. ind. 2 s. εἶς, εἶσθα cj. 2 s. ἴῃσθα, 3 s. ἴῃσιν, 1 pl. ἴομεν, opt. ἰείην, inf. ἴμ(μ)εναι; impf. 1 sg. ἤια, ἤιον, 2 sg. ἤιες, ἴες, 3 sg. ἤιε(ν), ᾖε(ν), ἴε(ν), 3 du. ᾐείτην, ᾔτην, ἴτην, 1 pl. ᾔειμεν, ᾔομεν, 3 pl. ἤισαν, ᾔεσαν, ἤιον, ἴσαν, fut. εἴσομαι, aor. εἰσάμην, ἐεισάμην]. Ind. prez. ima v prozi vedno fut. pomen; v prez. ga nadomestuje ἔρχομαι (druge prez. oblike imajo prez. pomen, razen pt. in inf., ki imata tudi fut.pomen) 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. – Veže se α.) z acc. οἴκους domov, ὁδόν po poti, ἄδικον ὁδόν po poti krivice, τὸ μέσον τοῦ οὐρανοῦ prestopim, prekoračim; β.) z gen. χροός predrem skozi kožo, πεδίοιο hodim po ravnini; γ.) z inf. ali part. fut. začnem, nameravam, hočem, ἤιε αἰνέων začel je hvaliti, εἶμι λέξων takoj hočem povedati; δ.) ἴθι pri vzpodbudi: daj, nuj, no, torej; ε.) s predlogi: διὰ φιλίας občujem prijateljsko, διὰ παντὸς πολέμου vojskujem se z vsemi sredstvi, na vse načine, εἰς χεῖράς τινι spoprimem se s kom, εἰς τὰ παραγγελλόμενα pokoren sem poveljem, ἐς συμμαχίαν pristopim zavezi, εἰς Ἀίδαο umrem, εἰς λόγους začnem s kom pogovor, ἐπὶ πόλιν napadem. 2. minem, potečem (o času), razširim se φάτις, dospem (o govorici), zadonim, razlegam se (o glasu), izidem se ἡ μοῖρα.