-
ἐκ-φυλάσσω poet. skrbno čuvam, varujem.
-
ἔκ-φῡλος 2 nenavaden, ogromen, velikanski.
-
ἐκ-φῠ́ω [aor. 2 ἐξέφῡν, pf. act. ἐκπέφῡκα, pt. ep. ἐκπεφυυῖαι] 1. trans. dam rasti, pustim, da kaj vzraste, φύλλα poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga τινός, λάλημα ἐκπεφυκὸς εἶ rojen blebetač si.
-
ἐκ-φωνέω zakričim, vzkliknem.
-
ἐκ-χέω [gl. χέω; ep. aor. med. ἐκχεύατο, ἔκχῠτο, ἐξέχῠτο, pt. ἐκχύμενος, plpf. ἐξεκέχυντο, NT fut. ἐκχεῶ] 1. act. iz-, razlivam, prelivam (kri), pretakam (solze); zapravljam, razsipljem, uničim, preprečim σόφισμα. 2. med. izspem si, izsujem si ὀϊστούς. 3. pass. raz-, izlivam se, vrem, valim se, planem iz česa, τινὸς χολάδες ἔκχυντο (v tmezi) čreva so se mu izsula, ὄμβρος ploha se vlije, αἱ ὁμολογίαι ἐκκεχυμέναι εἰσίν so splavale po vodi, μελαθρόφιν visim s česa; NT zabredem v zmote τῇ πλάνῃ.
-
ἐκ-χόω gl. ἐκ-χώννυμι.
-
ἐκ-χράω 1. ion. zadostujem; pren. τινί všeč sem, ugajam komu. 2. poet. naznanjam, prorokujem.
-
ἐκ-χρηματίζομαι med. izsiljujem denar od koga τινά.
-
ἐκ-χύνω = ἐκ-χέω.
-
ἐκ-χώννῡμι [pf. pass. ἐκκέχωσμαι, aor. ἐξεχώσθη] ion. dvignem s tem, da nasujem, πόλιν visoko nasujem; o reki: zablatim.
-
ἐκ-χωρέω iz-, odhajam iz česa, umikam se komu τινί, ἀστράγαλος ἐκ τῶν ἄρθρων ἐξεχώρησε izpehnil, izvinil si je gleženj.
-
ἐκ-ψῡ́χω izdihnem, umrjem NT.
-
ἑκᾱ-βόλος dor. = ἑκη-βόλος (gl. ἑκών).
-
ἑκά-εργος 2 (gl. ἑκών) 1. ki od daleč zadene, daljnostrelec; ki sam od sebe, prostovoljno stori, ki zadene, kamor hoče; (drugi izvajajo besedo iz ἑκάς in εἴργω : ki od daleč odvrača, branitelj, zaščitnik).
-
Ἑκᾰ́βη, ἡ Priamova žena, Hektorjeva mati.
-
ἕκαθεν adv. (ἑκάς) ep. od daleč, iz daljave; daleč.
-
ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.
-
ἑκασταχόθεν adv. od vsake strani, odvsod.
-
ἑκασταχόθι adv. povsod, na vsakem kraju.
-
ἑκασταχόσε adv. na vse strani, povsod.