-
ἑκατόν indecl. [Et. -κατον iz k'm̥tóm, d(e)k'm̥tóm = desetka desetic, lat. centum, nem. hundert (stvn. hunt)] sto; sploh: mnogo.
-
ἑκατοντ-άρχης, ου, ὁ ion. ἐκατόντ-αρχος, ὁ poveljnik sto mož, stotnik = lat. centurio.
-
ἑκατοντα-έτης, ου, ὁ (ἔτος) poet. stoleten.
-
ἑκατοντα-κάρηνος 2 poet. stoglav.
-
ἑκατοντα-πλασίων, ονος, ὁ, ἡ stoteren, stoternat.
-
ἑκατοντάς, άδος, ἡ sto, stotina, stotnija = lat. centuria.
-
ἕκατος, ὁ ep. (= ἑκατηβόλος) ki po svoji volji zadeva, dalekometen, daljnostrelec.
-
ἑκατοστός 3 stoti, stotni.
-
ἑκατοστύς, ύος, ἡ stotina.
-
ἔκβασις, εως, ἡ (ἐκ-βαίνω) 1. izhod, izkrcavanje. 2. pristan(išče) ἁλός; prelaz, prehod. 3. ubeg, pribežališče; izid, uspeh.
-
Ἐκβάτανα, ων, τά glavno mesto Medije.
-
ἐκβοήθεια, ἡ 1. odhod na pomoč. 2. izpad (oblegancev).
-
ἐκβολή, ἡ (ἐκ-βάλλω) 1. izgon, izgnanje, iztiranje, izmetavanje, izkladanje (iz ladij). 2. a) izmetane stvari, izmet, izmeček δικέλλης, na suho vržena razbita ladja νεώς; b) poganjanje, brstenje (žita); c) izvir, izliv, ustje (reke); d) prelaz, soteska; e) odstop (od glavne reči) v govoru τοῦ λόγου.
-
ἔκβολος 2 (ἐκ-βάλλω) poet. 1. izvržen, zavržen; ὁ ἔκβολος (πόντου) od valov preplavljeno nizko obrežje. 2. prezgodaj rojen.
-
ἔκβρωμα, ατος, τό (ἐκ-βιβρώσκω) poet. kar je izjedeno, πρίονος opilki, žaganje.
-
ἔκγονος 2 (ἐκ-γίγνομαι) ki izvira, izhaja, je rojen od koga; subst. ὁ, ἡ potomec, sin, hči, vnuk; τὰ ἔκγονα mladiči, pridelki χθονός; NT vnuki.
-
ἔκδεια, ἡ zaostanek (davkov).
-
ἔκδεξις, εως, ἡ (ἐκ-δέχομαι) ion. prevzetje; nasledovanje, nasledstvo, τῆς βασιλείης v kraljestvu.
-
ἐκδημέω (ἔκ-δημος) 1. izselim se, odpotujem iz dežele, živim na tujem. 2. NT ἐκ τοῦ σώματος umrjem.
-
ἐκδιαίτησις, εως, ἡ izprememba navadnega življenja, razlika od navadnega življenja.