-
ἀγλᾰ-ώψ, ῶπος poet. svetlih oči, sijajen, svetel.
-
ἀγλαΐα, ἡ, ion. -ίη (ἀγλαός) [dat. ἀγλαΐηφι] 1. blesk, krasota, sijaj(nost) lišp. 2. lepota, radost. 3. (nav. pl.) ošabnost, gizdavost, oholost.
-
ἀγλαΐζω (ἀγλαός) ep. poet. [inf. fut. ἀγλα-ϊεῖσθαι] 1. act. krasim (τί); dajem komu kaj v okras (τινί τι). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.
-
ἀγλάϊσμα, ατος, τό (ἀγλαός) poet. okras, lišp.
-
ἀγλαό-δωρος 2 (ἀγλαός, δωρέομαι) krasne darove deleč.
-
ἀγλαό-θρονος 2 poet. ponosno vladajoč, kraljujoč.
-
ἀγλαό-καρπος 2 ep. s krasnim sadjem (μηλέαι).
-
ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).
-
Ἄγλαυρος, ἡ Kekropova hči, ki so jo posebno v Atenah častili.
-
ἀγμός, ὁ (ἄγνῡμι) poet. strmina, breg, razpoka, prepad.
-
ἁγνεία, ἡ (ἁγνός) čistost, nedolžnost, očiščenje, posvetitev.
-
ἁγνεύω (ἁγνός) 1. sem čist, z inf. smatram kaj za čisto, sveto (za vestno reč). 2. očiščujem.
-
ἁγνίζω (ἁγνός) poet. 1. očiščujem (s spravno daritvijo); opiram, spravljam. 2. posvečujem NT.
-
ἁγνισμός, ὁ očiščenje, sprava.
-
ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.
-
ἀγνόημα, ατος, τό = ἄγνοια.
-
ἄγνοια, poet. ἀγνοία, ion. -ίη, ἡ (ἀγνοέω) 1. neznanje, nevednost, ὑπ' ἀγνοίας iz nevednosti. 2. nespamet, zmota, pregrešek, greh.
-
ἀγνοιέω = ἀγνοέω [cj. praes. ἀγνοιῇσι].
-
ἄγνος, ἡ, ὁ konopljika (vrba).
-
ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.