-
ἔκλησις, εως, ἡ ep. popolno pozabljenje.
-
ἐκλιπής 2 (ἐκ-λείπω) 1. manjkajoč, ἡλίου ἐκλιπές delni solnčni mrk, τὸ ἐκλιπές vrzel, praznina; zanikarnost, lenoba. 2. zanemarjen, prezrt, izpuščen.
-
ἐκλογή, ἡ (ἐκ-λέγω) 1. izvolitev, izbira, izbor NT. 2. met. izvoljenci, izbranci NT R. 11. 7.
-
ἔκλυσις, εως, ἡ (ἐκ-λύω) 1. osvoboditev, (od)rešitev τινός. 2. onemoglost, slabost.
-
ἐκλυτήριος 2 poet. rešilen, τὸ ἐκλυτήριον rešilo, (od)rešitev.
-
ἑκούσιος 3 in 2 (ἑκών) sam od sebe, prostovoljen, ἐξ ἑκουσίας, καθ' ἑκουσίαν, ἑκουσίῳ τρόπῳ, ἑκουσίως prostovoljno, iz lastnega nagiba, sam od sebe, τὰ ἑκούσια svobodna volja, prostovoljno prenašanje.
-
ἐκπαγλέομαι ion. poet. (samo pt. praes.) zelo se (za)čudim, strmim, na vso moč občudujem.
-
ἔκπαγλος 2, adv. ἐκπάγλως (gl. ἐκπλαγῆναι, ἐκπλήσσω) grozen, strašen, strahovit, čudovit, črez mero čuden.
-
ἔκπεμψις, εως, ἡ odpošiljanje, odpošiljatev.
-
ἐκπεπταμένως adv. pt. pf. pass. od ἐκ-πετάννυμι razprostrto, razuzdano, razposajeno.
-
ἐκπερισσῶς adv. še bolj, še glasneje.
-
ἐκπληκτικός 3 (ἐκ-πλήσσω) grozen, strašen.
-
ἔκπληξις, εως, ἡ (ἐκ-πλήσσω) razburjenost, strah, osuplost, začudenje, spoštovanje.
-
ἐκπλήρωσις, εως, ἡ izpolnitev, dovršitev NT.
-
ἔκπλυτος 2 izpran, opran.
-
ἐκπνοή, ἡ izdih, θανάσιμος dihanje, hropenje umirajočega.
-
ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.
-
ἐκποίησις, εως, ἡ izliv(anje) semena.
-
ἐκπομπή, ἡ (ἐκ-πέμπω) razpošiljanje, λῃστῶν četovanje gusarske ladje.
-
ἐκπρεπής 2, gen. έος 1. izvrsten, odličen, ἐν πολλοῖσι med mnogimi. 2. izreden, čezmeren παθεῖν.