-
ἑκτός 3 (ἕξ) šesti.
-
ἔκτοσε adv. ep. vun, iz; χειρός (iz roke).
-
ἔκτοσθε(ν), ἔκτοθεν ep. in poet. 1. od zunaj, zunaj, vstran, nazaj. 2. praep. z gen. daleč od.
-
ἐκτροπή, ἡ 1. (ἐκ-τρέπω) odvrnitev, odvajanje, odvod. 2. (ἐκ-τρέπομαι) stranska pot, λόγον odstop od …, ὁδοῦ prenočišče. 3. grda navada, razvada.
-
ἔκτρωμα, ατος, τό prezgodaj rojeni otrok, negodnik NT.
-
ἔκτυπον gl. κτυπέω.
-
ἐκτύφλωσις, εως, ἡ ion. oslepitev.
-
Ἕκτωρ, ορος, ὁ (ἔχω) Priamov sin, Andromahin mož; adi. Ἑκτόρεος 3. – Ἑκτορίδης ὁ Hektorjev sin (Astianakt).
-
ἑκυρός, ὁ, -ρή, ἡ [Et. iz σϝεκυρος, idevr. swek'uros, lat. socer, slov. sveker, nem. Schwäher, Schwager; fem. idevr. swek'-rūs, lat. socrus, slov. svekrva, strslov. svekry] ep. sveker, tast; svekrva, tašča.
-
ἐκφανής 2 poet. jasen, očiten, viden.
-
ἐκφάσθαι gl. ἔκ-φημι.
-
ἔκφασις, εως ion. izjava, izrek.
-
ἐκφορά, ἡ (ἐκ-φέρω) iznašanje, pokop, pogreb.
-
ἐκφόριον, τό ion. davek, donesek; pl. pridelki.
-
ἔκφυσις, εως, ἡ vzrast, zarodek, kal, poganjanje.
-
ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.
-
ἐλ-λάμπομαι med. ion. izkažem se, odlikujem se v čem τινί.
-
ἐλ-λείπω 1. trans. notri zapuščam, ostavljam, opuščam, zanemarjam μηδὲν λέγων, τὸ μὴ οὐ πυθέσθαι; ἐμαυτῷ πολλά odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam τινός, τινί, ἔν τινι, εὖ ποιῶν v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers. ἐλλείπει μοί τινος manjka mi česa, ὧν ἐνέλειπε τῇ πόλει česar država ni imela; τὸ ἐλλεῖπον pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.
-
ἐλ-λογέω vštevam, vračunam NT.
-
ἐλ-λόγιμος 2 znaten, znamenit, imeniten, slaven, ugleden, ἐπί τινι zaradi česa.