-
ἐμ-φῡσάω dahnem v koga NT.
-
ἐμ-φυτεύω vsadim, vcepim.
-
ἐμ-φύω [trans. fut. ἐμφύσω, aor. ἐνέφῡσα; intr. fut. ἐμφῡ́σομαι, aor. ἐνέφῡν, pf. ἐμπέφῡκα; ep. 3 pl. ἐμπεφύασι, pt. ἐμπεφυῖα] 1. trans. vsadim, vcepim, navdihnem, navdam τί τινι, ἔν τινι. 2. intr. a) postanem, nastanem, rastem v (na) čem τρίχες κρανίῳ, φοίνικες ἔν τινι; b) pren. prirastem, čvrsto se držim, tesno se privijem, ἐμπεφυῖα trdno se držeč, privivši se, oklenem se koga τῷ φύσαντι, marljivo se bavim s čim, krepko stisnem roko χειρί, ὀδὰξ ἐν χείλεσι φύντες iz jeze so se grizli v ustnice = požrli so jezo; c) prirojen sem, bivam v τἀληθές, τὸ μῶρον, φθόνος τινί, τί δ' ἂν θέλοις τὸ πιστὸν ἐμφῦναι φρενί; kakšno skrivnost hočeš njemu razodeti?
-
ἔμ-ψῡχος 2 živ, oživljen.
-
ἐμβαδόν adv. ep. peš, po suhem.
-
ἔμβαμμα, ατος, τό (ἐμ-βάπτω) juha, omaka.
-
ἐμβάς, άδος, ἡ (ἐμ-βαίνω) ion. bojotsko obuvalo, podobno opankam, črevelj.
-
ἔμβασις, εως, ἡ (ἐμ-βαίνω) črevelj, noga, parkelj.
-
ἐμβάφιον, τό (ἐμ-βάπτω) ion. plitka skleda, ki so jo rabili tudi kot svetilko.
-
ἐμβέβασαν, ἐμβεβαώς, ἔμβη in sl. gl. ἐμ-βαίνω.
-
ἔμβλημα, ατος, τό (ἐμ-βάλλω) del kopjišča (ki je bil zasajen v železno ost sulice).
-
ἐμβολή, ἡ (ἐμ-βάλλω) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera (ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).
-
ἐμβόλιμος 2 (ἐμ-βάλλω) vstavljen, vrinjen, μήν prestopni mesec.
-
ἔμβολον, τό ἔμβολος, ὁ (ἐμ-βάλλω) 1. klin, zagozda. 2. a) ladijski rilec, oven; b) = rostra, govorniški oder. 3. klinasti bojni red, klinasta pokrajina (zemeljsko stegno) med dvema rekama. 4. = ἐπιστύλιον tramovje stebrov, arhitrav.
-
ἐμβρόντητος 2 1. od strele zadet, omamljen, ostrmel, osupel, ἐμβρόντητον ποιῶ z viharjem preplašim. 2. zmešan, slaboumen.
-
ἔμβρυον, τό (βρύω) ep. zametek, mladič, jagnjiček.
-
ἐμέ [Et. lat. me, slov. me(ne), nem. mi-ch] mene gl. ἐγώ.
-
ἐμέθεν, ἐμεῖο, ἐμέο, ἐμεῦ gl. ἐγώ.
-
ἐμέμηκον gl. μηκάομαι.
-
ἔμεν(αι) gl. εἰμί.