-
ἀγριότης, ητος, ἡ (ἄγριος) divjost, surovost.
-
ἀγριόω (ἄγριος) 1. act. razkačim, razsrdim. 2. pass. razsrdim se (τινί, ἐπί τινι na koga).
-
ἀγρο-βότης, ου, ὁ poet. na polju pasoč, pastirujoč.
-
ἀγρό-θεν (ἀγρός) adv. ep. s polja, z dežele.
-
ἀγρο-νόμος 2 (νέμω) poet. na polju prebivajoč, poljski, selski (νύμφαι); subst. ὁ kmet.
-
ἀγρό-νομος 2 poet. kjer se zverjad pase, selski (πλάκες).
-
ἀγροικία, ἡ (ἄγροικος) kmetiško obnašanje, surovost, neotesanost, abotnost.
-
ἀγροιώτης, ου, ὁ (ἀγρος) ep. kmet, seljak.
-
ἀγρόμενος gl. ἀγείρω.
-
ἀγρόν-δε ep. adv. na deželo, na kmete.
-
ᾰ̓γρός, οῦ, ὁ [Et. lat. ager, njiva, nem. Acker] njiva, polje, zemlja; pl. zemljišče, posestvo na kmetih; ἐπ' ἀγροῦ, na kmetih (ruri).
-
ἀγροτέρα trate ljubeča (Artemidin pridevek).
-
ἀγρότερος 3 (ἀγρός) ep. divji, selski, poljski.
-
ἀγρότης, ου, ὁ (ἀγρός) ep. poet. na kmetih stanujoč, selski; subst. ὁ seljak, kmet.
-
ἀγρυπνέω (ἄγρυπνος) ne spim, bedim.
-
ἀγρυπνία, ἡ nespečnost, bedenje, bedečnost.
-
ἀγρώσσω ep. (ἀγρέω) lovim, ulovim, ujamem.
-
ἄγρωστις, εως, ep. ιος, ἡ trava, pirika.
-
ἀγρώτης 2 (ἀγρός) divji, θήρ; subst. ὁ kmet, seljak.
-
ἄγυια, ἀγυιά ἡ [Et.: prvotno pridevnik ἀγ. ὁδός, od ἄγω; odtod lat. izpos. agea] pot, steza, cesta, ulica; pl. okolica, pokrajina.