-
ἕνεκα, -κεν, εἵνεκα, -κεν [Et. iz ἑν (eno) + ϝεκα, prim. ἑκών] praep. z gen. (stoji navadno za samost.) 1. zaradi, zbog, τοῦ ἀρέσκειν ἕνεκα da dopade; οὗνεκα = οὗ ἕνεκα zaradi česar? zato (ker); τοῦ ἕνεκα = τοὔνεκα zaradi česa? zakaj? s kakim namenom? 2. glede na to, zastran tega, kar se tega tiče, ἕνεκα τῶν ἡμετέρων ὀμμάτων kar se tiče oči, vkljub očem.
-
ἐνενήκοντα, οἱ, αί, τά, ep. ἐννήκοντα indecl. devetdeset.
-
ἐνενηκοστός 3 devetdeseti.
-
ἐνένῑπε in sl. gl. ἐνίπτω.
-
ἐνένωτο ion. = ἐνενόητο gl. νοέω.
-
ἐνεός nem, gluhonem.
-
ἐνέργεια, ἡ (ἐν-εργής) delo, delovanje, udejstvovanje, moč NT.
-
ἐνεργέω (ἐν-εργής) 1. delam, izvršujem, opravljam, τινὶ εἴς τι podpiram koga v čem, δυνάμεις ἐν αὐτῷ čudeži se gode po njem = dela čudeže NT. 2. med. udejstvujem se, delujem, delam (z močjo) NT.
-
ἐνέργημα, ατος, τό čin, delo NT.
-
ἔνερθε(ν), ep. poet. tudi νέρθεν 1. adv. a) od spodaj gori, iz podzemlja; b) spodaj v podzemlju, οἱ ἔνερθε θεοί spodnji, podzemeljski bogovi. 2. praep. z gen. pod, doli za, ἔνερθέν εἰμι nisem kos, podležem.
-
ἔνεροι, ων, οἱ spodnji, podzemeljski, umrli; comp. ἐνέρτεροι 3 ep. poet. še bolj spodnji.
-
ἔνερσις, εως, ἡ (ἐν-είρω) vtikanje, zatikanje.
-
ἐνέστακται gl. ἐν-στάζω.
-
ἐνετή, ἡ (ἐν-ίημι) ep. igla, zaponka.
-
Ἐνετοί, οἱ 1. narod v Paflagoniji. 2. ob Jadranskem morju, Veneti.
-
ἐνετός 3 (adi. verb. od ἐν-ίημι) tiran, nahujskan, podpihan, prisiljen.
-
ἐνηβητήριον, τό (ἐν-ηβάω) ion. zabavišče.
-
ἐνηείη, ἡ ep. blagohotnost, naklonjenost.
-
ἐνήνοχα gl. φέρω.
-
ἐνήρατο gl. ἐναίρω.