Franja

ἐξορκιστής, ὁ zarotovalec, eksorcist, NT.

ἐξόρκωσις, εως, ἡ ion. prisega, zaprisega.

ἐξόρμησις, εως, ἡ (ἐξ-ορμάω) 1. izpodbadanje, vzpodbujanje, opomin, bodrilo, priganjanje. 2. odhod.

ἐξοστρακισμός, ὁ izgon po ostrakizmu.

ἐξουσία, ἡ (ἔξ-ειμι¹) 1. zmožnost, moč, dovoljenje, prilika, pravica, τινός do česa (na kaj), upravičenost, oblast nad kom; ἐξουσίαν ἔχω imam oblast, dovoljenje, morem, smem, ἐξουσίαν παρέχω, δίδωμι, ποιῶ dam dovoljenje, dovolim, ἐν ἐξουσίᾳ γίγνομαι dobim moč ali pravico. 2. razuzdanost, predrznost. 3. moč, neomejena oblast, gosposka, oblastnik NT. 4. obilica, bogastvo.

ἐξουσιάζω NT imam oblast, pravico, vladam τινός; pass. dam se čemu obvladati ali premagati.

ἐξοχή, ἡ (ἐξ-έχω) prednost, οἱ κατ' ἐξοχήν najodličnejši možje, prvaki NT.

ἔξοχος 2 (ἐξ-έχω) odličen, visok, izvrsten (ἔν) τισι, πάντων med vsemi, ἀνήρ prvak, velmož, veljak. – adv. ἐξοχα, ἐξοχον, ἐξόχως odlično, posebno, pred vsemi (drugimi), najbolj (pri sup.) ἔξοχ' ἄριστοι kar (daleko) najboljši.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἐξώλεια, ἡ popolna pogibel, poguba.

ἐξώλης, ἔξωλες (ἐξ-όλλυμι) popolnoma uničen, ἐξώλης γίγνομαι poginem, propadem popolnoma.

ἐξωμιδοποιία, ἡ (ἐξωμίς) izdelovanje, šivanje sukenj.

ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.

ἐξωτάτω adv. (sup. k ἔξω) najbolj (popolnoma) zunaj.

ἐξώτερος 3 zunanji, vnanji, najkrajnji NT.

ἕο, ἑοῖ ep. = οὗ, οἷ gl. ἕ.

ἔοι ep. gl. εἰμί.

ἔοιγμεν, ἔοικα gl. εἴκω².

ἑοῖο ep. gen. od ἑός.