ἐπ-εισφρέω spuščam še koga noter τινά τινι.
ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?
ἐπ-εκβαίνω še jaz izstopim, pridem za kom (na suho) ἔς τι.
ἐπ-εκβοηθέω hitim, priskočim na pomoč, pritečem, hitim nasproti.
ἐπ-εκδιδάσκω razen tega še (po)učim, še dalje razlagam.
ἐπ-εκδιηγέομαι d. m. po vrhu še razložim.
ἐπ-εκδρομή, ἡ (ἐπ-εκτρέχω) napad, ogledni pohod.
ἐπ-έκεινα adv. (= ἐπ' ἐκεῖνα sc. μέρη) onstran, onkraj, na oni strani, na ono stran, preko; οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα onostranski, τὸ ἐπέκεινα onostranski kraj, τὰ ἐπέκεινα τινος na nasprotni strani česa.
ἐπ-εκέκλετο gl. ἐπι-κέλομαι.
ἐπ-έκελσεν gl. ἐπι-κέλλω.
ἐπ-εκθέω planem iz (trdnjave), napadem εἴς τινα.
ἐπ-έκπλους, ὁ (skrč. iz ἐπέκπλοος) odhod brodovja proti sovražniku, napad z brodovjem.
ἐπ-εκτείνομαι med. vzpenjam se, segam po τινί NT.
ἐπ-εκχωρέω odhajam za kom (v boj).
ἐπ-ελαύνω (tudi v tmezi, gl. ἐλαύνω) 1. tr. a) okujem z χαλκόν, obijem, prevlečem z; b) ὅρκον τινί zavezujem s prisego, zaprisegam; c) στρατιάν vodim, peljem vojsko, prihajam z vojsko, grem, korakam proti komu. 2. intr. (pri)jašem nasproti, (pri)dirjam, grem nasproti, napadam, hodim na vojsko nad koga τινί, ἐπί τι, ἐρήμην potujem skozi puščavo.
ἐπ-έλκω ion. gl. ἐφ-ελκύω.