-
ἐπ-ομφάλιος 2 (ὀμφαλός) ep. na popku, na grbi.
-
ἐπ-ονομάζω 1. nazivam, imenujem po čem, dajem komu ime (priimek), τινί τι, πατρόθεν po očetu. 2. zraven imenujem, pokličem, izrekam čigavo ime τὸ ὄνομά τινος.
-
ἐπ-οπίζομαι dep. ep. bojim se τί.
-
ἐπ-οπτάω ep. pečem, pražim na ognju τί.
-
ἐπ-οπτεύω [impf. iter. ἐποπτεύεσκε] gledam na kaj, pogledam koga, ogledujem, opazujem (natančno), nadzorujem, vidim NT.
-
ἐπ-όπτης, ου, ὁ gledalec, opazovalec, paznik, svedok, nadzornik, NT priča, očividec, ἐπόπτης γίγνομαι vidim sam na lastne oči.
-
ἐπ-οράω gl. ἐφ-οράω.
-
ἐπ-ορέγω [med. fut. ἐπορέξομαι; aor. ep. ἐπωρέξατο (in -ορέξατο); v at. prozi ἐπωρέχθην] ep. ion. 1. act. povrhu še podeljujem, dajem. 2. med. a) iztegujem se za čim, potegnem kopje, da napadem, napadem; b) še več zaželim, hrepenim, težim za čim τινός.
-
ἐπ-ορέω ion. = ἐφ-οράω.
-
ἐπ-ορθρεύομαι med. zgodaj vstajam.
-
ἐπ-ορμέω gl. ἐφ-ορμέω.
-
ἐπ-όρνῡμι, -νύω [aor. ἐπῶρσα, (v tmezi ὦρσεν ἔπι), opt. ἐπόρσειεν, imper. ἔπορσον, aor. med. ἐπῶρτο] ep. 1. act. a) vzbujam, obujam, vnemam μένος; b) dvignem, pošiljam komu kaj ὀιζύν, ἦμαρ, ὕπνον; gonim, ščuvam, pošiljam koga na koga τινά, τινά τινι. 2. med. vzdignem se proti komu, planem iz, pridrevim, napadem.
-
ἐπ-όρονται gl. ὄρομαι (ἐπι-όρονται).
-
ἐπ-ορούω [aor. ἐπόρουσα] ep. drevim nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in τινί, ἅρμα skočim na voz, ὕπνος ἐπόρουσε spanec ga je prevzel.
-
ἔπ-ορσον gl. ἐπ-όρνυμι.
-
ἐπ-ορχέομαι med. zraven plešem.
-
ἐπ-ορώρει (plpf. od ἐπ-όρνυμι) vzdignil se je.
-
ἐπ-οτρῡ́νω 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodbadam, pozivam, velevam; abs. τινά, ἐς τὸ πρόσω gonim, podim naprej; ἐπὶ τὰ δεινά izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim ἐπώτρυνας δέ μ' εἰπών; b) o stvareh: vnemam, začenjam πόλεμον; dajem znamenje za napad ξύνοδον, razpošiljam poslanstva v mesta ἀγγελίας. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam πομπήν.
-
ἐπ-ουράνιος 3 in 2 na nebu, nebeški, οἱ ἐπουράνιοι = θεοί, τὰ ἐπουράνια nebo, stvari (prikazni) na nebu, nebeški darovi NT.
-
ἔπ-ουρος 2 poet. ugoden, ugodno pihljajoč αὔρα.