-
ἐπαρχ(ε)ία, ἡ namestništvo, pokrajina, provincija NT.
-
ἔπαρχος, ὁ namestnik (dežele), poglavar.
-
ἐπάσαντο gl. πατέομαι.
-
ἐπαύρεσις, εως, ἡ (ἐπ-αυρίσκω) užitek, korist, prid, dobiček iz česa.
-
ἐπαυτοφώρῳ (gl. αὐτοφῶρος) ravnokar NT.
-
Ἔπαφος, ὁ sin Zevsa in Joje, grško ime egiptovskega Apisa.
-
ἐπεάν ion. = ἐπάν.
-
ἐπεί (iz ἐπί + εἰ), ep. ἐπειή conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, ἐπεὶ τάχιστα brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z ἄν (κέν): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in ἄν, κέν) v splošnih rekih (ako se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja); d) z inf. v orat. obl. 2. vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: ἐπεί γε, ἐπεί τοι ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, ἐπεὶ φέρε ἴδω daj, da pogledam, ἐπεὶ δή brž ko, potem ko, ἐπεί περ ker pač, ker vendar, ἐπεὶ καί ker tudi, ἐπεὶ εἰ ker če, ἐπεί τε = ἐπεὶ δή, ἐπεὶ δὴ πρῶτα odkar, ἐπεὶ ἄρα (δή) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, ἐπεί νυ ker že.
-
ἐπει-δή veznik 1. o času: odkar (že), potem ko, z ind.; v orat. obl. in pri dejanju. ki se ponavlja, z optat. kadarkoli, ἐπειδὴ τάχιστα brž ko, ἐπειδὴ πρῶτα odkar. 2. vzročno: ker že, ker pač.
-
ἐπεί-περ conj. ker že pač, ker že vendar.
-
Ἐπειαί, οἱ ajolski narod v severni Elidi.
-
ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.
-
ἐπειδ-ᾱ́ν (iz ἐπειδὴ ἄν) veznik s cj. a) aor. potem ko, brž ko; b) praes. dokler, medtem ko, ἐπειδὰν τάχιστα brž ko.
-
ἐπειδή-περ veznik ker že, ker ravno.
-
ἐπεῖδον gl. ἐφ-οράω.
-
ἐπειή ep. = ἐπεὶ ἤ ker pač.
-
Ἐπειός, ὁ Panopejev sin, ki je naredil trojanskega konja.
-
ἐπεισαγωγή, ἡ 1. vhodišče τῶν πολεμίων. 2. vpeljava, uvedba NT.
-
ἐπεισαγώγιμος 2 iz tujine vpeljan.
-
ἐπεισόδιον, τό (ἐπ-είσοδος) čin, dejanje, del drame, ki je prišel zraven h koru.