-
ἐπι-ζέω [aor. ἐπέζεσε] ion. poet. 1. intr. vrem, vzkipim νεότης, zavrem, razburjam se; o bolečini: žgem, pečem, δεινὴ ὀργὴ ἐπέζεσε σπέρμα se je vnela proti. 2. trans. poet. razgrevam.
-
ἐπι-ζήμιος 2 (ζημία) škodljiv, kvaren.
-
ἐπι-ζημιόω kaznujem.
-
ἐπι-ζητέω 1. (po)iščem NT, iz-, zasledim. 2. pogrešam koga, želim, zahtevam NT.
-
ἐπι-ζώννῡμι [pt pf. pass. ἐπεζωσμένος] podpašem, podrecam, μικρὸν ἐπεζωσμένος ἐγχειρίδιον opasan z.
-
ἐπι-ζώω ion. = ἐπι-ζάω.
-
ἐπι-ήνδανε ep. gl. ἐφ-ανδάνω.
-
ἐπί-ηρα ep. poet, neutr. od ἐπίηρος; ἐπίηρα φέρω τινί ugodim komu, izkažem (storim) ljubav, grem komu na roko.
-
ἐπι-ήρανος 2 ep. ugoden, prijeten, povoljen, mil.
-
ἐπι-θαλασσίδιος 3 in 2, at. -ττίδιος in ἐπι-θαλάσσιος 2, at. -ττιος (θάλαττα) ki stoji ob morju, primorski, τὰ ἐπιθαλάσσια (χωρία) primorski kraji, obrežje.
-
ἐπι-θανάτιος 2 na smrt obsojen NT.
-
ἐπι-θαρσῡ́νω ep. povrhu še osrčujem, bodrim, izpodbujam.
-
ἐπι-θεάζω poet. kličem bogove (božjo jezo) na koga, preklinjam koga.
-
ἐπι-θειάζω kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.
-
ἐπι-θεραπεύω 1. zraven ugodim, ustrežem komu. 2. skrbim za, mislim na kaj τὴν κάθοδον.
-
ἐπι-θεσπίζω 1. ion. prorokujem sedeč na trinožniku, s trinožnika τῷ τρίποδι. 2. odobravam, pritrjujem, privoljujem (o proročiščih).
-
ἐπι-θέω ion. pritečem, zaletim, zaženem se na.
-
ἐπι-θιγγάνω dotikam se τινός.
-
ἐπι-θοάζω poet. sedim ponižno proseč na oltarju.
-
ἐπι-θορυβέω zraven ropočem, hrupno ploskam, nejevoljno razgrajam.