-
αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.
-
αἰδοῖον, τό (αἰδώς), nav. pl. sram, rodilo.
-
αἰδοῖος 3 (αἰδώς) ep. poet. 1. sramežljiv, boječ, blagonraven, bojazljiv, skromen, obziren. 2. častivreden, častitljiv, spoštovan.
-
αἴδομαι gl. αἰδέομαι.
-
Ἄϊδος itd. gl. Ἅιδης. – Ἄιδόσδε ep. v Had.
-
ἀιδρείη, ἡ ep., ion. ἀιδρηίη (ἄιδρις) neznanje, nevednost, preproščina.
-
Ἀϊδωνεύς, ῆος, ὁ gl. Ἅιδης.
-
αἰδώς, οῦς, ἡ (gl. αἰδέομαι) [dat. οῖ, acc. ῶ] 1. a) sram(nost), sramežljivost, nežnočutje, čednost, boječnost, skromnost; b) spoštovanje, čislanje, ozir (τινός, περί, πρός τινα); c) odpuščenje. 2. sramota, sram, rodilo.
-
αἰεί = ἀεί.
-
αἰει-γενέτης ep. = ἀειγενέτης.
-
αἰέλουρος = αἴλουρος, ὁ, ἡ ion. [Et. ἀϜισελο (prim. nem. Wiesel) + οὐρά rep] mačka.
-
αἰέν = ἀεί.
-
αἰέν-υπνος 2 poet. večno speč, v večno spanje zazibavajoč.
-
αἰενάων = ἀέναος.
-
αἰετός, ὁ = ἀετός.
-
αἰζήιος, αἰζηός 2 ep. mlad, krepek, čvrst, čil; subst. ὁ mladenič, čvrst mož.
-
ἀίζηλος 2 ep. zelo razločen, razviden (= ἀρίζηλος) – drugi: neviden.
-
Αἰήτης, ου, ὁ kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat.
-
αἴητος 2 ep. = ἄητος sopihajoč; silen, velik.
-
αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).