-
Αἴθαια, ἡ mesto v Lakoniji; preb. ὁ Αἰθαιεύς.
-
αἰθαλόεις (αἴθαλος = saje) 3 ep. sajast, črn, okajen.
-
αἰθέριος 3 in 2 (αἰθήρ) zračen, eteričen, nebeški, visok, proti nebu se dvigajoč.
-
Αἴθη (αἴθω) ime Agamemnonove kobile, ridžka.
-
αἰθήρ, έρος (αἴθω), ὁ, ἡ ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak.
-
Αἴθῑκες, οἱ tesalski narod na Pindu.
-
Αἰθίοψ, οπος, ὁ [fem. Αἰθιοπίς, ίδος; acc. pl. Αἰθιοπῆας (od Αἰθιοπεύς)] ajtiopski, Ajtiopljan(ka); adi. Αἰθιοπικός 3 ajtiopski, Αἰθιοπία, ἡ, ion. -ίη Ajtiopija.
-
αἰθός (αἴθω) 3 poet. črn.
-
αἴθουσα, ἡ ep. (sc. στοά) (αἴθω) lepa stebrska dvorana, stebrenik, dvorišče, mostovž (pri vhodu in okoli dvorišča).
-
αἴθρη, ἡ ion. ep., αἰθρία at., ion. ίη (αἴθω) vedrina, čisti zrak, vedro nebo; αἰθρίης pri jasnem (vedrem) nebu; ὑπὸ τῆς αἰθρίας pod milim nebom.
-
αἰθρη-γενέτης, ου, ὁ ep. αἰθρη-γενής 2 ep. v etru (vedrini) rojen, hladeč.
-
αἴθριος 3 in 2 (αἴθρη) 1. jasen, veder. 2. hladen, mrzel.
-
αἶθρος, ὁ (αἴθω) ep. mraz.
-
αἴθυια, ἡ (αἴθων) liska, galéb.
-
αἰθύσσομαι pass. poet. zibljem se, premikam se, majem se φύλλα.
-
αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.
-
αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).
-
Αἴθων, ωνος, ὁ Hektorjev konj.
-
αἴκ', αἴκε gl. αἰ.
-
αἰκάλλω poet. prilizujem se, laskam se, τινά.