-
ἄκμηνος 2 ep. kdor še ni ničesar zaužil, tešč, nepokrepčan.
-
ἀκμό-θετον, τό (ἄκμων, τίθημι) klada (na kateri je pritrjeno nakovalo).
-
ἄκμων, ονος, ὁ [Et.: gršk. še ἀκ-όνη brus, slov. kamen, nem. Hammer] ep. poet. naklo, nakovalo.
-
ἄκνηστις, ιος, ἡ ep. hrbtišče, hrbtenica.
-
ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.
-
ἄκοιτις, ιος, ἡ soproga, žena.
-
ἀκολᾰσία, ἡ (κόλασις) razuzdanost, razbrzdanost, nezmernost, razposajenost.
-
ἀκολασταίνω (ἀκόλαστος) živim razuzdano.
-
ἄκολος, ἡ ep. košček, drobtina, grižljaj.
-
ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.
-
ἀκολουθητικός 3 rad (navadno) sledeč.
-
ἀκομιστίη, ἡ (κομίζω) ep. zanemarjenje, pomanjkljiva postrežba, stradanje.
-
ἀκονάω brusim, ostrim.
-
ἀκόνη, ἡ (ἄκμων) brus.
-
ἀκοντίζω [aor. ἠκόντισα, ἀκόντισσα] mečem kopje, streljam; zadenem, ranim.
-
ἀκόντιον, τό (demin. od ἄκων) kopje, sulica.
-
ἀκόντισις, εως, ἡ ἀκοντισμός, ὁ (ἀκοντίζω) metanje kopij, kopjemet, boj s kopjem, streljanje.
-
ἀκόντισμα, ατος, τό (ἀκοντίζω) lučaj kopja, vrženo kopje; πρόσειμι ἐντὸς ἀκοντίσματος približam se na streljaj; ἀκοντισμάτων κατάπλεως od mnogih sulic preboden.
-
ἀκοντιστής, οῦ, ὁ (ἀκοντίζω) metalec kopij, kopjestrelec, suličar.
-
ἀκοντιστικός 3 spreten strelec s kopjem, izurjen v kopjemetu.