Franja

ἀκροβόλισις, εως, ἡ ἀκροβολισμός ὁ streljanje iz daljave, postreljavanje, praska, majhen boj.

ἀκροβολιστής, οῦ, ὁ lahkooborožen strelec, kdor strelja iz daljave; pl. raztreseni strelci.

ἀκροβυστία, ἡ (ἄκρος, βυνέω) neobreza, ἀκροβυστίαν ἔχων neobrezan; met. pogan NT.

ἄκρον, τό gl. ἄκρος.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀκρωνῠχία, ἡ nohtov konec, pren. τοῦ ὄρους vrh gore.

ἀκρωτηριάζω in med. snamem (odsekam) ladjin kljun z okraski vred; okrnjujem, ugonobim, uničim τὰς πατρίδας.

ἀκρωτήριον, τό (ἄκρος) skrajni del, ὄρεος vrh gore, sleme, νεώς ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).

ἀκτή¹, ἡ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, βώμιος žrtvenik, oltar.

ἀκτή², ἡ zmleto žito, moka, hrana.

ἀκτῑ́ς, ῖνος, ἡ [Et. iz n̥qt-is, sor. z gršk. νύξ, νυκτός, noč, nast. iz noqt-. – dat. pl. ἀκτῖσι in ἀκτίνεσσι] solnčni žarek, blisk; ἀνὰ μέσσαν ἀκτῖνα(sc. ἡλίου ὄντος) od južne strani sem (od južnih žarkov).

Ἀκτορίων, ὁ Aktorjev sin oz. vnuk.

Ἄκτωρ, ορος, ὁ Avgijev brat iz Elide, Ἀκτορίδης, ὁ Aktorjev vnuk.

ἀκῡρόω storim neveljavno, odpravljam, zametujem NT.

ἀκωκή, ἡ (ἀκίς) ost, ostrina.

ἄκων¹, οντος, ὁ (ἀκίς) ep. kopje, sulica.

ἄκων², ἄκουσα, ἆκον, ep. ἀέκων (iz ἀ-Ϝέκων) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, οὐκ ἄκων prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.

ἄλ-αλκε [gl. ἀλέκω, ἀλκή] [Obl. redupl. aor. 2 cj. ἀλάλκῃσιν, opt. ἀλάλκοι, inf. ἀλαλκέμεν(αι) in ἀλαλκεῖν, pt. ἀλαλκών] branim, odbijam, odvračam (τί τινος), pomagam (τινί).

ἀλ-δαίνω [Et. iz kor. al-, lat. alo, ere; altus, dorastel, visok; nem. alt, dorastel, star; gršk. sor. še ἀλ-θαίνω, ἄλ-θω zdravim, ἄλ-θομαι rastem, zdravim. – Obli. aor. ἤλδανον]. ep. poet. krepim, jačim, pospešujem (v rasti).

ἀλ-δήσκω (ἀλδαίνω) ep. rastem, uspevam.