-
ἀλεωρά, ion. -ή, ἡ (ἀλέομαι) ep. ion. 1. umikanje, izbegavanje, beg. 2. obrana, zaščita, bramba, pomoč (τινός) proti.
-
ἄλη, ἡ (ᾱ, ἀλάομαι) bloditev, blodnja, strah, blaznost.
-
ἀλήθεια, ep. ion. -θείη, ἡ (ἀληθής) istina, resnica, resničnost, odkritosrčnost, resnicoljubnost; resnične razmere; NT razodetje božje; τῇ ἀληθείᾳ v resnici, zares.
-
ἀληθείς, ἀλήθην gl. ἀλάομαι.
-
ἀληθεύω (ἀληθής) govorim (poročam) resnico, sem odkritosrčen (resnicoljuben, resničen); ἐπὶ τούτοις ἀληθευομένοις na podlagi resničnosti teh pogojev.
-
ἀληθίζομαι = ἀληθεύω.
-
ἀληθινός 3 (ἀληθής) resničen, istinit, dejanski, pravi.
-
ἀληθοσύνη, ἡ = ἀλήθεια.
-
ἀλήθω (ἀλέω) meljem, starem.
-
Ἀλήιον πεδίον, τό ravnina v Kilikiji.
-
ἀλήλε(σ)μαι gl. ἀλέω.
-
ἀλήλιφα, ἀλήλιμμαι gl. ἀλείφω.
-
ἄλημα, ατος, τό (ἀλέω) presejana moka; pren. pretkan človek, navihanec.
-
ἀλήμεναι gl. εἴλω.
-
ἀλήμων, ονος, ὁ ep. (ἀλάομαι) po svetu se klateč; subst. klatež, potepuh.
-
ἀλῆναι gl. εἴλω.
-
ἁλής 2 ion. (εἴλω) stisnjen, zbran, nakopičen; vsi skupaj.
-
ἅληται gl. ἅλλομαι.
-
ἀλητεύω (ἀλήτης) = ἀλάομαι blodim, pohajkujem, potepam se.
-
ἀλήτης, ου, ὁ (ἀλάομαι) 1. adi. blodeč, nestalen. 2. subst. berač, prosjak, potepuh; ἀλήτης μακρῶν πόνων po dolgi, nadležni blodnji (= ko sem imel s hojo mnogo truda).