Franja

archīum -iī, n (gr. ἀρχεῖον) arhiv: Mel., Paul., Ulp. (Dig.). — Soobl. archīvum -ī, n: Tert., Aug.

archōn -ontis, m (gr. ἄρχων vladar) arhont; pl. archontēs -um, m arhonti, najvišje atensko oblastništvo po odpravi kraljestva: Ci., Vell.; v pozni lat.: višji oblastnik: Tert.

Archȳtās -ae, m (Ἄρχύτας) Arhita iz Tarenta (ok. l.400—350), Platonov sodobnik in prijatelj, odličen filozof (pitagorejec), matematik, državnik in vojskovodja; umrl baje v brodolomu pri Matinu: Varr., Ci., H. idr. — Soobl. Archȳta -ae, m: Lact.

arcīon -iī, n (gr. ἄρκειον) bot. = persolāta: Plin.

arcipīrāta, gl. archipīrāta.

arcipotēns (arquipotēns) -entis (arcus = arquus in potēns) mogočen z lokom, vešč v streljanju z lokom: Apollo Val. Fl.

arcisellium -iī, n (arcus in sella) naslanjač: Petr. (drugi pišejo: artisellium).

arcitenēns , star. arquitenēns, -entis (arcus = arquus in tenēre)

1. ki drži, nosi lok; kot subst. arcitenēns -entis, m f lokonosec, lokostrelec, lokostrelka, Apolonov in Dianin vzdevek: arquitenens Pythius Apollo Naev. ap. Macr., arquitenens Latonius Hostius ap. Macr., arquit. dea Naev. ap. Macr., Acc. ap. Non., deus arcitenens O., arquitenēns Diana et Apollo Arn.; subst. (abs.): Arquitenēns Acc. ap. Non., pius Arcitenens V.

2. kot subst. m ozvezdje Strelec: Ci. (Arat.).

arcticus 3 (gr. ἀρκτικόςiz ἄρκτος) severen: Hyg.

arction -iī, n (gr. ἄρκτιον) arktij, bot. = arctūrus: Plin.

arctō -āre, gl. artō -āre.

Arctophylax (arctophylax) -acis, m (gr. ἀρκτοφύλαξ čuvar medveda) Medvedar, ozvezdje Volar = Boōtēs: Ci. idr.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

Arctōus (arctōus) 3 (gr. ἀρκτῴος) severen: Sen. tr., Lucan., Mart., Amm., M.; subst. Arctōus -ī, m (= Arctos), sever: Arctoi gelida regio Ven.

Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

I.

1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

— II. bot. arktur = arction: Plin.

arctus 3, starejša oblika za artus 3.

arcuārius 3 (arcus) lóčen, za loke, lokovski: fabrica Veg.

arcuātilis -e (arcus) obokan: Sid.

arcuātim, adv. (arcus) lokasto, lokoma, v loku: Plin.

arcuātiō -ōnis, f (arcuāre) obok, svod: Front.