-
Ariī1 -ōrum, m Arijci, ger. ljudstvo, ki je pripadalo Ligijcem in verjetno prebivalo v današnji Poljski: T.
-
Ariī2 -ōrum, m Arijci; gl. Arī̆a1.
-
arillātor -ōris, m(arra, *arilla) mešetar: Gell., P. F.
-
Arimaspī -ōrum, m (Ἀριμασποί), bolje Ariaspae -ārum, m (Ἀριάσπαι) Arimaspi, Ariaspi, arijsko konjeniško ljudstvo v južni perzijski pokrajini Drangijani: Cu., Mel., Plin., Gell.; sg. Arimaspus (kolekt.): Lucan.
-
Arīminum -ī, n Arimin (zdaj Rimini), obmorsko mesto v Umbriji: Varr., Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arīminēnsis -e ariminski: Folia H., ager Plin.; subst. Arīminēnsēs -ium, m Ariminci, preb. Arimina: Ci.
-
arinca -ae, f vrsta žita, sicer olyra, rž, po drugih enozrnica: Plin.
-
Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,
1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.
2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.
3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.
-
ariola, ariolātiō, ariolor, ariolus, gl. har...
-
Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,
1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.
2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.
3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.
-
Arīopag..., gl. Arēopag...
-
Ariovistus -ī, m Ariovist, kralj Svebov, ki ga je Cezar l.58 premagal pri galskem mestu Vezoncionu (Vesontio, zdaj Besançon): Ci., Fl.
-
aris -idis, f (gr.ἀρίς , demin. ἄρον) bot.=kapasti kačnik, vrsta kačjega korena: Plin.
-
Arisba -ae, f: V. in Arisbē -ēs, f: Plin. (Αρίσβη) Arisba, mesto v Troadi.
-
arista -ae, f
1. bodica, poseb. žitna res(in)a, osina: Varr., V., O. idr., munitor (frux) vallo aristarum Ci.
2. met.
a) klas, lat: mollis, pinguis V., gravidae aristae V., O., maturis albescit messis aristis V.; tudi o nardinem sadu: Plin., Stat., nardi aristae O.
b) v pl. klasnat sadež, vrste žita, žito: si... solis instabis aristis V. če boš le žita sejal.
c) (pesn.) žetev (= čas žetve): Cl.
3. pesn. pren.
a) resasti, ščetinasti lasje: cum excussit membris timor albus aristas Pers.
b) ribja kost, koščica: Aus.
c) aristae zeli(šča) nasploh: Val. Fl.
-
Aristaeus -ī, m (Ἀρισταῖος) Aristaj, Apolonov in Kirenin sin, blagohotni gr. polbog, zaščitnik poljedelstva in čred, izumitelj čebelarstva, vinogradništva in oljarstva: Ci., V., O.
-
Aristagorās -ae, m (Ἀρισταγόρας) Aristagora, gr. zgodovinopisec: Plin.
-
Aristander -drī, m ali Aristandros (Aristandrus) -ī, m (Ἀρίστανδρος) Aristander,
1. (v obl.-der)Aristander iz Telmisa, vedeževalec Aleksandra Vel.: Cu.
2. (v obl.-dros, -drus)atenski filozof: Varr., Col., Plin.
-
Aristarchus -ī, m (Ἀρίσταρχος) Aristarh,
1. Aristarh iz Samotrake, slavni slovničar, ki se je izobraževal v Aleksandriji, izdajatelj Homerjevih pesnitev, razlagalec in strog kritik Homerja in drugih gr. pesnikov, živel okoli l.170 v Aleksandriji: Varr., Ci. ep., O.; pren. apel. Aristarh = strog kritik: H., Hier., mearum orationum tu Aristarchus es Ci. ep. Od tod Aristarchēī -ōrum, m aristarhovci, Aristarhovi privrženci in nasledniki = strogi kritiki: Varr.
2. Aristarh Tegejan, gr. tragik, Evripidov sodobnik: Pl., Fest.
-
Aristaretē -ēs, f Aristareta, gr. slikarka: Plin.
-
aristātus 3 (arista) klas(ov)nat, klasast: P. F.