Franja

aggressiō -ōnis, f (aggredī)

1. napad: Ap., Aug.

2. pren. ret.
a) zalet sodnega govornika: cum animos primā aggressione occupaverit Ci.
b) zaključek, sklep, silogizem: Q.

aggressor -ōris, m (aggredī) napadalec, poseb. roparski: Icti., Iuvenc., Aug.

aggressūra -ae, f (aggredī) napad, poseb. roparski: Ap., Ulp. (Dig.), Cod. I.

aggressus -ūs, m (aggredī) napad: Ulp. (Dig.)

aggubernō (adgubernō) -āre skušati ravnati, pren. uravnavati: Fl.

agilipennis -e (agilis in penna) gibkokril: Varr.

agilis -e, adv. agiliter (agere)

1. premičen, gibljiv, gibek, okreten, ročen: rota, remus, pollex O., classis L., aër agilior tenuiorque Sen. ph., sinistra manu agiliore Suet.

2. hiter, nagel, jadrn, uren: dea (= Diana) O., Cyllenius (= Mercurius) O., corpus Plin., corpus equi ab aspectu agile Col. že videti lahko in skočno, ag. pes, gressus Sen. tr., cursus Stat., ag. studium Stat. hitra obrt, rivus agilior (naspr. pigrior) Plin. iun., argumentatio agilior Q., agiliter praeterire pontem Amm., ut... totum spatium agilius enitatur Col.

3. pren. okreten, gibčen, živahen, čil (naspr. tardus, remissus, desidiosus): agiles viri O., oderunt agilem gnavumque remissi H., nunc agilis fio H. okreten državnik, oves agiles Col., apes sarciendo damna fiunt agiliores Col., agilis industria Col., naturā humanus animus agilis est Sen. ph., sensus, qui agiliores sunt animalibus mutis Sen. ph., ag. studium Amm.; pren.: circumvolitas agilis thyma (kakor čebela) H.

Opomba: Superl. agilissimus, agilissimē: Char., agillimus Char. in Prisc.

agilitās -ātis, f (agilis) gibčnost, okretnost, hitrost: navium L., rotarum Cu.; pren. o hitro vznemirljivi človeški naravi: esse hanc agilitatem... mollitiamque naturae (značaja) plerumque bonitatis Ci. ep.

agina -ae, f (agere) škarje pri brzotehtnici, kjer se giblje jeziček: P. F.; pren. brzotehtnica: Tert.

aginātor -ōris, m (agina) = qui parvo lucro movetur P. F. (najbrž trgovec na drobno).

Aginnum -i, n Agin, mesto v Akvitanski Galiji (zdaj Agen): Aus.

aginō -āre -āvi (agina) morda = sukati in obračati se: Petr. (?)

agipēs -pedis (agere in pēs) le z nogami dejaven ali (po drugih) brzonog: Luc. ap. Fest.

Agis -idis, acc. -gin in -gim, m (gr. Ἆγις) Agis po zgledu Paris -idis, dor. moško ime. Znani so poseb. trije špart. kralji:

1. Agid I., sin kralja Arhidama II., Agezilajev brat, vladal od l. 426 do 397: N.

2. Agid II., sin kralja Arhidama III., vladal od l. 338 do 330; vzdignil se je nad Makedonce, a je padel z velikim delom svoje vojske v krvavi bitki zoper Antipatra: Cu. (z acc. Agin), Iust.

3. Agid III., sin kralja Evdamide II., vladal od l. 244 do 240; hoteč znova uvesti Likurgovo ustavo, je propadel in bil po pravoreku eforov zadavljen: Ci. (z acc. Agim). Poleg teh kraljev še:

4. neki Licijan: V.

5. slab argovski pesnik: Cu.

agitābilis -e (agitāre) lahko premičen, gibek: Arn., aër O.

agitātiō -ōnis, f (agitāre)

1. act. (za)gibanje: armorum, telorum armorumque L. vihtenje, sukanje, terrae, agrorum Col. oranje, spiritūs Plin. odvajanje vetrov, riganje; pren. opravljanje, izvrševanje česa, ukvarjanje s čim: rerum magnarum, studiorum Ci., virtutum Sen. ph.

2. pass. gibanje: agitatio (gibčnost) et motus linguae Ci., agitatio motusque corporis Plin. iun., lecticae L. guganje, agitationes fluctuum Ci. valovanje, siderum Sen. ph., nives spumas agitationibus suis faciunt Ap.; agitatio militaris Val. Max. vojaške vaje; pren. duševna gibčnost, delavnost, živahnost: animus agitatione et motu esse vacuus non potest Ci., mentis ag. Ci., Q.

agitātīvus 3 (agitāre) v dejavnosti, dejaven: Boet.

agitātor -ōris, m (agitāre) gonilec, gonjač: aselli V., Col., equorum V., ali abs. agitator Vulg. voznik konjske vprege, vozar; včasih auriga, voznik pri cirkuških igrah: Ci. idr.

agitātōrius 3 (agitātor) vozniški, konjevodski: subst. Agitatoria -ae f (sc. fabula ali comoedia), naslov Naevijeve komedije, ki jo omenja: Char.

agitātrīx -īcis, f (agitātor)

1. zagibovalka: silvarum ag. Diana Arn.

2. pren. priganjalka: anima ag. aliorum Ap.