Franja

Zadetki iskanja

  • Agriodōs -ontis, m (ἀγριόδους = divjezob) Agriodont, samogovoreče ime lovskega psa: O., Hyg.
  • agriophyllon -ī, n (gr. ἀγριόφυλλον) bot. svinjski janež: Ap. h.
  • agrios (agrius) -a -um ali -on (gr. ἄγριος) poljski, samorasel, divji: raphanos Plin. hren, nitrum Plin.
  • agripeta -ae, m (ager in petere)

    1. „poljelovec“ = naselnik, ki skuša po kakem zemljiškem zakonu dobiti kos zemljišča: Ci. ep.

    2. = κληροῦχος, naselnik, ki se priseljuje: Ci.
  • Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

    1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

    2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

    3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

    4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

    5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).
  • Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

    1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

    2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

    3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.
  • agrius 3, gl. agrios.
  • Agrius -iī, m Agrij, moško ime

    I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.

    — II. rim.:

    1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.

    2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr.
  • Agrōn -ōnis, m Agron, ilirski kralj: L., Fl.
  • agrōstis acc. -in, f (gr. ἄγρωστις) krmna trava, ki raste kot plevel po njivah: Ap. h.
  • agrōsus 3 (ager) bogat s polji: Varr. (?)
  • Agrypnia -ae, f (gr. ἀγρυπνία) Agripnija = Nespečnost, pooseb. kot služabnica Filologije: M.
  • Agyiōs -eī ali -eos, voc. Agiyō, m (Ἀγυιεύς) Agvijej, priimek Apolona kot zaščitnika cest (ἀγυιαί): H., Macr.
  • Agylla -ae, f (Ἄγυλλα) Agila, staro gr. ime etrurskega, pozneje Caere imenovanega mesta: Plin. Od tod

    1. adj. Agyllīnus 3 agilski: urbs Ag. V., pesn. = Agylla; subst. Agyllīnī -ōrum, m Agilani, preb. Agile: V.

    2. subst. Agyllōs -eos, acc. -ea, m (Ἀγυλλεύς)
    a) Agilec, Agilski, priimek boga Apolona, ki je imel svetišče v Agili: H.
    b) Agilej, ime nekega borca: Stat.
  • Agyllē -ēs, f Agila, Nimfa Trazimenskega jezera: Sil.
  • Agyllōs, gl. Agylla.
  • Agyrium -iī, n (Ἀγύριον) Agirij, mesto sredi Sicilije, jugozahodno od Etne: Ci. Od tod adj.

    1. Agyrīnus 3 agirijski, iz Agirija: Sil.; subst. Agyrīnī -ōrum, m Agirijani, preb. Agirija: Plin.

    2. Agyrinēnsis -e, agirijski: ager, civitas, populus Ci.; subst. Agyrinēnsēs -ium, m Agirijani: Ci.
  • Agyrtēs -ae, m (ἀγύρτης iz ἀγείρω) Agirt, gr. moško ime: O., Stat.
  • āh! pravopisna inačica za ā! gl. ā (interj.).
  • aha, interj. = ā, āh: Pl.
Število zadetkov: 10000