Franja

Zadetki iskanja

  • Alexiroē -ēs, f (Ἀλεξι-ρόη) Aleksiroja, ime rečne Nimfe: O.
  • Alexis -idis, acc. Alexim in (pesn.) Alexin, voc. Alexi, abl. Alexī (Alexide) m (Ἄλεξις) Aleksid, ljubkovalno ime za Alexander,

    1. suženj Azinija Poliona, Vergilijev ljubljenec: V., Pr., Alexin, quem dicunt Alexandrum: fuit servus Asinii Pollionis, quem Vergilius dilexit et dono accepit Serv.

    2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

    3. Aleksid iz Turija v Veliki Grčiji, Menandrov sorodnik, sodobnik Aleksandra Vel., eden najplodovitejših pesnikov srednje atiške komedije: Gell.
  • Alfēnus -ī, m Alfen, s popolnim imenom P. Alfenus Varus Publij Alfen Var, sprva čevljar v Kremoni, pozneje cenjen pravnik v Rimu, učenec slovečega pravnika Servija Sulpicija Rufa, consul suffectus ob Avgustu, pravoznanski pisatelj, slovit zaradi svoje klas. latinščine: H., Cat., Gell., Paul. (Dig.).
  • Alfius 3 (narečno = Albius) Alfij(ev), ime rim. rodu:

    1. C. Alfius Flavus Gaj Alfij Flav, Ciceronov prijatelj: Ci.

    2. sloviti oderuh v Rimu v Avgustovem času: Col., faenarator Alfius H.
  • alga -ae, f

    1. morski mah, morska alga: V., O. idr., cras algā litus inutili tempestas sternet H.; od tod preg. (o lagodnih rečeh): vilior algā V., H.

    2. met. morsko obrežje: algae inquisitores Iuv., nec quisquam adparet vacua mortalis in alga Cat., quem procul ex alga maestis Minois ocellis... prospicit Cat.
  • algēnsis -e (alga) ob morskem mahu živeč: Plin.
  • algeo -ēre, alsī prezebati, zmrzovati: sapiens si algebis, tremes Ci., puer sudavit et alsit H., algentis manum calfacere O., folia sunt magis algentia Plin. raje pomrzne, algentes togae Mart. obnošene, da v njih zebe, vestis algentibus deest Cypr.; pren.: probitas laudatur et alget Iuv. gine od mraza = nihče se ne meni zanjo; od tod adj. pt. pr. algēns -entis = algidus, mrzel (naspr. calidus): loca, potus Plin., pruinae Stat., sol Iuv.
  • algēscō -ere, alsi (incoh. glag. algēre) zazebe me, prezebsti, premraziti se: Ter.; pren. = omrzniti, ohladiti se: rabiem flammarum algescere cogit Prud.
  • Algidēnsis -e, gl. algidus.
  • algidus 3 (algēre) mrzel (naspr. calidus): nix Cat., saxa Prud.; subst. algidum -ī, n mraz, hlad: Praenestinum alg. Symm. Od tod

    I. subst. (nom. propr.)

    1. Algidus -ī, m (sc. mons) Algid, mrzlo, gozdnato gorovje z obilnimi pašniki pri Tuskulu v Laciju, prastari kraj Dianinega bogočastja: Ci., L., H. idr.; od tod pesn. adj. Algidus 3 algidski: Algida terra O. svet okrog Algida, secessus Mart. (o naseljih na Algidu).

    2. Algidum -ī, n Algid, ekvovska gorska trdnjavica na Algidu: L., Fl.

    — II. adj. Algidēnsis -e, algidski, na Algidu rastoč: genus raphani Plin.
  • algificus 3 (algēre in facere) omražajoč, ohlajajoč: terror Gell.
  • algor -ōris, m (algēre) mraz, zmrzal, zmrzovanje, prezebanje: Pl., Varr., Lucr., corpus patiens algoris S., confectus algore atque inediā T., hibernis algoribus Plin. ob zimskem mrazu.
  • algōsus 3 (alga) algast, z morskim mahom pokrit (poraščen): litus Aus.; pl. subst. algōsa -ōrum, n z morskim mahom poraščene pokrajine: Plin.
  • algus -ūs, m predklas. = algor, mraz, prezebanje: acc. algum Pl. ap. Prisc., sicer večinoma le abl. algū: Acc. et Luc. ap. Non., Pl., Varr. ap. Non., Lucr.
  • aliā, adv., gl. alius.
  • Ālia, gl. Āllia.
  • Āllia, pravilneje Ālia, -ae, f Alija, levi pritok reke Tibere; tu so dne 18. VII. 390 Galci porazili Rimljane: L., V., O. idr. Od tod adj. Āl(l)iēnsis -e alijski, ob Aliji: pugna Ci. ep., clades L., T., dies Varr., L., Suet. 18. dan julija, v koledarju zaznamovan kot nesrečen dan (dies nefastus).
  • Aliacmōn, gl. Haliacmōn.
  • āliāmentum -ī, n (ālium) neka česnova jed: Hier.
  • aliās, adv., gl. alius.
Število zadetkov: 10000