Franja

Clītor -oris, m (Κλείτωρ): L., Vitr. in lat. Clītorium -iī, n: Plin. Klitor(ij), mesto v severni Arkadiji. Od tod adj. Clītorius 3 (Κλειτόριος) iz Klitorija, klitor(ij)ski: fons O. studenec, katerega voda je baje priskutila pitje vina, lacus Plin.

Clītumnus -ī, m Klitumen, rečica v Umbriji: V., Iuv., Suet., Plin. iun. Od tod adj. Clītumnus 3 klitumenski: Stat.

Clītus -ī, m (Κλεῖτος) Klit, vojskovodja FilipaII., umoril ga je Aleksander Vel.: Ci., Cu., Vell., Sen. ph.

clīva -ōrum, n, gl. opombo pri clīvus.

Clīvicola -ae, m (clīvus in colere) Klivikola, boginja vzhodov in navzdolnjih poti na rim. gričih: Tert.

clīvius 3 (sor. s *clin ō), pravzaprav „poševen“, „levičen“, od tod zločest: avis Plin.

clīvos, gl. clīvus.

clīvōsus 3 (clīvus) gričevnat, hribovit, brdast, nagnjen, strm: Ida, Olympus O., trames V., rus V. strmina z obilnim kršjem, loca, loci Col., colum Plin., via Icti.; pren.: clivosus trames vitae Sil.

clīvulus -ī, m (demin. clīvus) strmina, griček, hribček: Col., Ap.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

cloācālis -e (cloāca) odtočen: flumen Ca. ap. P. F., faeculentia Sid.

cloācārium -iī, n (cloāca) davščina za vzdrževanje in čiščenje odtočnih kanalov, kanalščina: Ulp. (Dig.).

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

cloācīnus 3 (cloāca) odtočen: aqua Aug.

cloācula -ae, f (demin. cloāca) odtoček: Lamp.

Clōdia, Clōdiānus 3, gl. Claudius.

clōdicō, gl. claudicō.

Clōdius, gl. Claudius.

clōdor -ārī (claudus, vulg. clōdus) ohrometi (o živalih): Plin. (nekateri pišejo cruciantur).