Franja

cochleārium (cocleārium) -iī, n (coc[h]lea)

1. „polžinjak“, shramba, v kateri hranijo in redijo polže: Varr.

2. soobl. = cochlear 2.: Plin.

cochleātim, adv. (cochlea) po polževo zavito, polžasto: Sid.

cochleātus 3 (cochlea) s polžastim zavojem, polžasto zavit: aures Cass.

cochleola -ae, f (demin. cochlea) polžek: Hier.

cochlis -idis, f (gr. κοχλίς) kohlid, dragulj polžaste oblike: Plin.

cochlos -ī, pl. cochloe -ōn, m (gr. κόχλος) školjka z zavito lupino, polž: Plin.

cocibilis -e (cocere = coquere) ki se da lahko kuhati: caro Plin.

cocin..., gl. coquin...

cōciō: Petr., P. F. ali (pravilneje) coctiō: Pl. (nekateri pišejo coactio), P. F. in (napačno) cōtiō: Lab. fr., -ōnis, m mešetar.

cōciōnor -āri (cōciō) mešetariti: Ps.-Q.

coclea in izpeljanke, gl. cochlea, cochlea...

cocles (Cocles) -litis, m (gr. κύκλωψ) enooki, poseb. o enookih Arimaspih: Enn. ap. Varr., Plin., nam hi (Coclites) sunt unoculi Pl. Kot rim. priimek: Horatius Cocles Horacij Koklit, Rimljan, ki je l. 509 sam Porzeni branil tiberski most: Ci., L., V. idr.

coco coco (onomatop. o kurjem glasu) koko koko, kokodak: Petr.

cocolobis (cocolubis), gl. coccolobis.

coctana, gl. cottana.

coctilis -e (coctus: coquere) pečen, žgan: lateres Varr. ali laterculi Cu., Plin. ali lapides Sen. ph. opeka, murus O. iz opeke.

coctiō¹ -ōnis, f (coquere)

1. kuhanje, kuha; met. (kuhana) jed, hrana: Vulg.

2. žganje: calcis Cod. Th., Cass.

3. predelava jedi = prebava, prebavljanje: Plin., coctionis temperatura Vitr. primerna prebava.

coctiō² -ōnis, m, gl. cōciō.

coctīvus 3 (coquere) ki se lahko ugodi, ki lahko dozori: castaneae Plin.

coctona, gl. cottana.