-
coirō -āre -āvī, st.lat. = cūrō -āre; gl. to geslo.
-
coitiō -ōnis, f (coīre)
1. shajanje, shod, sestanek, (z)druženje: germanorum Lupercorum c. silvestris Ci.
2. sovražni spoprijem, spopad: prima c. est acerrima Ter.
3. occ.
a) spolno (telesno) (z)druženje, (telesni) spoj: Lact., Macr., Cod. Th.
b) (politična) zveza (združba), zarota: Asc., Cod. Th., suspicio coitionis Ci., dubitatis,... quin coitio facta sit? Ci. da se je sklenila pogodba, kompromis, coitiones honorum adipiscendorum causā factae L., coitiones tribunorum adversus nobiles L.
c) sklep(anje) kake zveze: nulla societatis in aeternum coitio est Paul. (Dig.)
-
coitus -ūs, m (coīre)
1. shajanje, sestanek, stikanje: illarum (stellarum nobilium) Sen. ph.; occ. prehod nebesnega telesa pred drugo: lunae (pred soncem) Plin.
2. medic.
a) stekanje, zbiranje tekočin v telesu: materiae Cels., sordium in auribus Cels.
b) sklep: recens coitus eius (venae) Cels.
3. evfem. = spolno (telesno) (z)druženje, telesni spoj, (o živalih) plemenitev, spoj, (o ptičih) parjenje: Col., Plin., Suet., Ap., coitus novi O., primi Cels., Venerem, quam coitum dixisse magis decet Q., ad unum coitum mulier concepit Vulg.; pren. oplojevanje rastlin s cvetnim prahom, trosi: Plin.; occ. stikanje s cepljenjem: Plin.
4. strnitev (spojitev) zlogov ali besed: Gell., syllabarum Q.
-
coix -icis, f (gr. κόϊξ) neka etiopska palma, menda sagova palma, sagovec: Plin. (nekateri pišejo acc. pl. coëcas).
-
col- v zloženkah, gl. cum2.
-
cōla -ae, f, m = cōlon 1.: Ven.
-
cōlaepium, gl. cōlēfium.
-
colaphizō -āre -āvī -ātum (gr. κολαφίζω) tepsti (s pestjo), klofutati: Don., Eccl.
-
colaphus -ī, m (sprva semit. beseda, prim. gr. κόλαφος, sl. klofuta) udarec s pestjo, zaušnica, klofuta: Pl., Ter., Sen. ph., Q., Iuv., Aug. — Kot nom. propr. Colaphus -ī, m Kolaf, Klofuta, šalj. ime sužnja pri: Pl.
-
cōlātūra -ae, f (cōlāre) precejanje, konkr. = precedki: Cael.
-
cōlātus 3, gl. cōlō -āre.
-
Colax -acis, m (gr. κόλαξ) Prilizovalec, Prislinjenec, Zajedavec, naslov dveh izgubljenih iger, Enijeve in Plavtove: Ter.
-
Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod
1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.
2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.
-
cōleātus 3 (cōleus) modovit, z velikimi modi: eculeus, cuspis (= penis) Pomp. ap. Non.
-
cōlēfium (cōloefium) in cōlaepium (cōlepium) -iī, n (gr. κωλήφιον, κωλήπιον) kolkov (kolčni) sklep: P. Veg.; met. gnjat, krača, poseb. svinjska: Petr.
-
colēns -entis, gl. colō -ere.
-
cōlēscō -ere pišejo nekateri nam. coalēscō -ere pri: Lucr.
-
cōleus -ī, m modnik, modo: Mart., si coleos haberemus Petr. ko bi bili možje = ko bi imeli le količkaj srčnosti; dvoumno (= culleus in cōleus meh in modo): Ci. ep. (IX, 22, 4).
-
coliās -ae, m (gr. κολίας) kolija, neke vrste tun: Plin.
-
cōlicē -ēs, f (gr. κωλική, sc. σύνϑεσις) zdravilo, vet. (zdravniški) recept zoper trod (koliko): Cels.