Franja

cordāx -ācis, m (gr. κόρδαξ) kordak(s), neki razuzdan ples poseb. kora v starogrški komediji, v kateri so prikazovali zlasti pijanost: cordacem ducere (plesati) Petr.; met. stopica trohej (zaradi poskakujočega ritma): Ci., Q.; pren.: cordaces sententiae Fr. „opotekajoče se“ = minljive, ničeve.

cordicitus, adv. (cor) globoko v srcu: Sid.

cordolium -iī, n (cor in dolēre) srčna bol, srčna rana: Pl., Ap.

Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.

Corduēna -ae, f (Γορδυηνή) Korduena (Kordvena), pokrajina v Veliki Armeniji (zdaj Kurdistan): Amm. Od tod preb. Corduēnī -ōrum, m (Γορδυηνοί) Korduenci (Kordvenci) (današnji Kurdi): S. fr., Plin.; tudi Gordyaeī -ōrum, m (Γορδυαῖοι) Gordiejci: Cu., in gorovje v njihovi pokrajini Gordyaeī montēs (τὰ Γορδυαῖα ὄρη) Gordiejsko gorovje: Cu.

cordus 3, gl. choreus.

cordȳla -ae, f (gr.κορδύλη) tunova mladina, tunova zalega, letošnji tun: Plin., Mart.

Corfidius -iī, m Korfidij, rimski nom. propr., npr. L. Corf. Lucij Korfidij: Ci.

Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.

Coria -ae, f (Κορία) Korija, priimek četrte Minerve pri Arkadcih: Ci.

coriāgō -inis, f (corium) neka kožna bolezen govedi; koža se tako trdno drži hrbta, da se ne da pomakniti z reber: Col., P. Veg. Od tod adj. coriāginōsus 3 ki boleha za kožno boleznijo (imenovano coriago): P. Veg.

coriandrum -ī, n (gr. κορίαννον) kornikovec, koriander: Pl., Varr., Col. idr. — Soobl. coriandrus -ī, f: Ca., P. Veg.

coriārius 3 (corium) usnjarski: frutex Plin. strojarski grm; kot subst. coriārius -iī, m usnjar, strojar: Plin., Hier., Vulg.

cōricēum -ī, n, gl. cōrycēum.

cōrigia, gl. corrigia.

Corinna -ae, f (Κόριννα) Korina,

1. lepa grška lirska pesnica iz Tanagre v Beotiji, starejša Pindarjeva sodobnica (ok. l. 510): Pr., Stat.

2. izmišljeno ime Ovidijeve ljubice: O., Mart.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Coriolī -ōrum, n Korioli, volskovsko mesto v Laciju: L. Od tod adj. Coriolānus 3 koriolski: res L.; subst. Coriolānī -ōrum, m Koriolci, preb. Koriolov: L., Plin. — Kot priimek Gaja (po drugih Gneja) Marcija, ki je l. 494 razdejal Koriole Coriolānus -ī, m Koriolan, Koriolski: Ci., L. idr.

Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.