Franja

corissum -ī, n = chamaepitys: Plin.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

corneolus 3 (demin. corneus¹) rožén, roževinast: (aures) duros et quasi corneolos habent introitus Ci.; pren. trd(en) ko rog: bacillum Afr. fr., corneolus fuit, bene aetatem ferebat Petr.

cornēscō -ere (cornū) (z)roženeti: Plin.

cornētum -ī, n (cornus2) drenovje: Varr.

corneus¹ (cornū)

1. rožén: solum Varr., rostrum (avium) Ci., altera (Somni porta) fertur cornea V. (prim. Stat. Silvarum lib. V, 3, 289), arcus, ora (neutr. pl.) O., ungula Lucan., pyxis Plin., crater, lanterna Mart.

2.
a) roževinast = suh, trd(en) ko rog: corpora Plin., quibus naturā concreta sunt ossa, cornei vocantur Plin.; pren.: cornea fibra Pers. trdo srce, trdosrčnost, brezsrčnost, cornea corda Sid.
b) róžen = rožne barve (gen. sg.): color Plin., Serv., cereum aut corneum Plin.

corneus² (cornus2) drenov: clavi Ca., virgulta, hastilia V., venabula O.

cornicen -cinis, m (cornū in canere) trobilec na rog, tudi piskač (na frigijsko piščal): Iuv., ex copia tubicinum et cornicinum S., in his accensi, cornicines tubicinesque L. (prim. Ci. De re publ. II, 22, 40), cornicines tubicinesque … canere ante vallum iubet L. — Kot vzdevek v Opijevem rodu Cornicen Kornicen, Trobilec, npr. Sp. Oppius Cornicen L. Spurij Opij Kornicen; tudi v soobl. Cornicinus -ī, m Kornicin: Ci. ep.

cornīcor -ārī (cornīx) vreščati kakor vrana, krakati: Pers., Hier.

cornīcula -ae, f (demin. cornīx) mlada vrana, zaničlj. = neumna vrana: Vulg., Hier., moveat cornicula risum H.

corniculāns -antis (corniculum) rogat: luna Amm. mlaj.

Corniculānus, gl. Corniculum.

corniculārius -iī, m (corniculum) vojak, obdarovan s častnim rožičkom in zaradi tega oproščen navadne službe ter prideljen kot pomočnik višjemu častniku, poddesetnik, podčastnik: Val. Max., Front., Suet.; tudi nekak pomočnik višjim oblastnikom, tajnik, pomočnik: Cod. Th.

corniculātus 3 (corniculum) rogat, ko rog: M., Aug., luna Ap., Fulg. mlaj.

corniculum -ī, n (demin. cornū) rožič, rožiček, rožek, in to

1. rožén (ali lesen) livček: Col.

2. pl. cornicula
a) škarjasti rožički morskih žab: Plin.
b) tipalke metuljev: Plin.

3. occ.
a) častni rožič(ek), rogat okrasek na čeladi, ki ga je prejel vojak kot častno znamenje (gl. corniculārius): L., Front., Aur., corniculo merere Suet. za poddesetnika služiti.
b) pl. cornicula rogovi na čeladi, menda cornua cristae ali galeae (gl. cornū): Plin.

Corniculum -ī, n Kornikul, staro lacijsko mesto severno od Tibura: L., Plin., Fl. Od tod adj. Corniculānus 3 kornikulski, iz Kornikula: Aur., captiva L.; kot subst. Corniculāna -ae, f Kornikulanka: O.

corniculus -ī, m (corniculum) tajniška služba, služba tajnika (corniculārius): Cod. Th.

cornifer -fera -ferum (cornū in ferre) ki nosi roge, rogonosen, rogat: Lucr. ap. Macr.

Cornificius 3 Kornificij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. Cornificius, ki je v času diktatorja Sule napisal retoriško delo Rhetorica ad Herennium v 4 knjigah: Q.

2. Q. Cornificius Kvint Kornificij, pesnik, Ciceronov in Katúlov prijatelj: Ci. ep., Cat., O. idr.