-
corticōsus 3 (cortex) skorjast, skorjav: Plin.
-
corticulus -ī, m (demin. cortex) skorjica, lupinica: Col.
-
cortīna -ae, f (najbrž sor. z gr. κυρτός in lat. curvus, še prej pa z lat. corium, cortex, scortum; prim. sl. korec iz skorje narejena posoda; v pomenu „zastor“ iz cum in vertere)
I.
1. okrogla posoda, kotel: Ca., Pl., Plin.; occ. kotlast trinožnik, poseb. tisti, s katerega je Pitija prerokovala v Apolonovem preročišču v Delfih: cortinaque reddidit imo hanc adyto vocem O., (visa est) mugire adytis cortina reclusis V.; od tod met.
a) prerokba: neque te Phoebi cortina fefellit V., c. Delphica Plin.
b) preročišče: antistes Delphicae cortinae, c. Pythica Val. Max. — Trinožnik kot posvetilni dar: exque iis (sc. sibi positis statuis) aureas cortinas Apollini Palatino dedicavit Suet.
2. pren.
a) kotlasta okroglina, nebesni obok: Enn.
b) krog poslušalcev: cum vix in cortina (po drugih corona) quisquam assistat T. —
II. zagrinjalo, zastor, zavesa (prim. fr. courtine, ang. curtain, nem. Gardine): Vulg., Eccl., cortinae sunt aulaea Isid.
-
cortīnāle -is, n (cortīna) shramba za kotle in druge kuhinjske pripomočke: Col.
-
cortīnipotēns -entis, m (cortīna in potēns) gospodar trinožniku, Apolonov pridevek: Luc. ap. Non.
-
cortīnula -ae, f (demin. cortīna) kotlič, kotliček: Amm.
-
Cortōna -ae, f Kortona, mesto v Etruriji, severozahodno od Trazimenskega jezera: L., Plin. Od tod adj. Cortōnēnsis -e kortonski, pri Kortoni: montes L.; kot subst. Cortōnēnsēs -ium, m Kortonci, preb. Kortone: L., Plin.
-
cortumiō -ōnis, f (morda iz cor in tuērī) stara beseda avgurskega jezika, notranje motrenje, v mislih zasnovana določitev skrajnega opazovališča na vzhodu, da se postavi „decumanus“ (= signum finire animo L.): Varr.
-
Cortuōsa -ae, f Kortuoza, mesto v Etruriji: L.
-
Cortȳnia, gl. Gortȳna.
-
cōrūda -ae, f, gl. corrūda.
-
corulētum, slabše corylētum, -ī, n (corulus, corylus) leskovje, leščevje: Prisc., illa (Iuturna) … in silvis inter coryleta latebat O.
-
corulus, slabše corylus -ī, f (iz *coslos, *cosulus; prim. lat. colurnus iz *corulnus) leska, leščina: Ca., Col., Plin., Prisc., inter densas corulos V., coryli fragiles O.
-
Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.
-
cōrus, gl. caurus.
-
coruscābilis -e (coruscāre) bleščeč, lesketajoč: vestis Cass.
-
coruscāmen -inis, n (coruscāre) blišč, (b)lesk: Ap., Aug., Fulg.
-
coruscātiō -ōnis, f (coruscāre) svetlikanje, bleščanje, bliskanje, blisk: Iul. Val., Vop., It. (z obl. scoriscatio), Vulg.; pren.: Vulg.
-
coruscifer -fera -ferum (coruscus in ferre) bliskonosen, strelonosen: M.
-
coruscō -āre
I. (coruscus)
1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.
2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —
II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.