Franja

costātus 3 (costa) rebra(s)t: boves bene costati Varr.

costum -ī, n (gr. κοστόν, κόστος) kost (masc.) indijski grm, iz katerega korenine so pripravljali dragoceno blago, dišeče mazilo: H., O., Pr., Plin. idr. — Soobl. costos -ī, f: eoaque costos Lucan.

Cosȳra (O., Plin) in Cossȳra (Sil.) ali Cos(s)ūra (Mel.) -ae, f (Κόσσυρα) Kozira, Kosira, Kozura, Kosura, otoček med Sicilijo in Afriko (zdaj Pantelleria).

cōtana -ōrum, n, gl. cottana.

cōtāria (cōtōria) -ae, f (cōs) brusolom: Dig.

cōtēs, gl. cautēs.

cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.

1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.

2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel.

Cōthōnēa -ae, f Kotoneja, Triptolemova mati: Hyg.

cothurnātiō -ōnis, f (cothurnus) prikazovanje (predstava) v koturnih = tragično prikazovanje, tragiška predstava: Tert.

cothurnātus (coturnātus) 3 (cothurnus)

1. s koturni opremljen, v koturne obut, v koturnih: Sen. ph. (o tragedih); kot subst. cothurnātī -ōrum, m igralci v žaloigrah (tragedijah), tragedi: Sen. ph.

2. pren. tragičen = tragediji primeren, vzvišen, vznesen, visokoleteč: deae, Lycophron, rates O., grande cothurnati … Maronis opus Mart., scelera Lact., sermo Macr. Od tod adv. komp. cothurnātius bolj tragično vzneseno, bolj tragično visokoleteče: cum c. stilus procederet lacrimosus Amm.

cothurnus (coturnus) -ī, m (gr. κόϑορνος)

1. koturn, nizek škorenj, grško obuvalo z debelimi podplati, ki je pokrivalo celo nogo in zadaj segalo do sredine meč, spredaj pa je bilo zadrgnjeno z (nav. rdečim) jermenjem: Vell., Iust., Tuditanus … ille, qui cum palla et cothurnis nummos populo de rostris spargere solebat Ci., ut, si cothurni laus illa esset, ad pedem apte convenire, neque multi cothurni paucis anteponerentur nec maiores minoribus, sic … Ci.; poseb.
a) lovski koturn, lovski nizki škorenj: virginibus Tyriis mos est gestare pharetram purpureoque alte suras vincire cothurno V., puniceo stabis (sc. Diana) suras evincta cothurno V., breviorque videtur virgine Pygmaeā nullis adiuta cothurnis Iuv.
b) koturn ali visoki čevelj tragiških igralcev, s skoraj čevelj visokimi podplati, ki ga je vpeljal Ajshil (naspr. soccus obuvalo komikov): Q., Amm., c. maior, minor Ci., Aeschylus … docuit magnumque loqui nitique cothurno H., nil illi larvā aut tragicis opus esse cothurnis H., tragoedia pictis innixa cothurnis O.

2. pren.
a) tragični, vzneseni slog, α) v pesništvu: sola Sophocleo tua carmina digna cothurno V., grande munus Cecropio repetes cothurno H., desine et Aeschyleo conponere verba cothurno Pr., tragicos decet ira cothurnos O., in cothurnis prodit Aesopus novis Ph. nastopa v novih koturnih = z novimi tragiškimi verzi, cothurnus et sonus Sophoclis sublimior Q., Varro, Sophocleo non infitiande cothurno Mart., nec comoedia cothurnis assurgit nec contra tragoedia socculo ingreditur Q., fingimus haec altum saturā sumente cothurnum scilicet Iuv., a socco ad cothurnum ascendere, ioca non infra soccum, seria non usque ad cothurnum Ap. β) v slikarstvu: cothurnus ei (sc. Nicophani) et gravitas artis multum a Zeuxide et Apelle abest Plin.
b) tragični predmet, tragična snov: vulgi scelus et cuncta graviora cothurnis Iuv.
c) vznesena dostojnost: c. imperatoriae auctoritatis (cesarskega veličanstva) Amm.
č) žaloigra, tragedija: hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. komedija in tragedija.

cōticula -ae, f (demin. cōs) brusek, ôslica,

1. kot preizkusni kamen ali zlatarska ôslica (βάσανος): Plin. (XXXIII, 8, 43).

2. kot mlinski kamen ali ročni možnarček (v zdravilstvu): Plin. (XXXI, 9, 45), Isid.

cotīd … , gl. cottīd …

cotila, gl. cotula.

Cotiliae, gl. Cutiliae.

cotilla, gl. cotula.

Cotīnī -ōrum, m Kotinci, ljudstvo v sprednjih Karpatih, ne Germani, ampak preostanek Keltov: T.

cotinus -ī, m grm jelenov rog: Plin.

cōtiō, gl. cōciō.

Cotisō -ōnis, m Kotizon, glavar Dakov ali Getov v času Avgusta: Suet., Fl., Cotisonis agmen H.