Franja

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

Cotyttō -ūs, f (Κοτυττώ) Kotito (gen. -tite), prvotno traška boginja; njeno bogoslužje, podobno Kibelinemu in udomačeno tako v Grčiji (zlasti v Atenah in Korintu) kakor v Rimu, se je opravljalo z razuzdanimi in sramotnimi dejanji: Iuv. — Od tod Cotyttia -ōrum, n Kotitin praznik ali Kotitino (razuzdano) bogoslužje: H., V. (Catal.).

cous -ī, m, gl. cohus.

Cous -ī, f in Cōus 3, gl. Coōs.

coūtor -ūtī občevati s kom: aliquo Vulg.

coveniō -īre, gl. opombo pri conveniō.

covinnārius (covīnārius) -iī, m (covinnus, covīnus) borilec z voza s srpi: T.

covinnus (covīnus) -ī, m (kelt.)

1. keltski bojni voz s srpi: Lucan., Mel., Sil.

2. pren. rimski (po)potni voz: Mart.

coxa -ae, f (prim. coxendix) kolk, kolčnica: Cels., Plin. iun., Mart., Iuv.; pl. coxae kolčni sklepi: Cels., Cael.

coxendix -icis, gen. pl. -icum, f (coxa) kolčnica, kolčnik, sploh kolk: Pl., Varr., Cels., Plin. idr.

coxim, adv., gl. cossim.

coxō -ōnis, m (coxa) na kolkih bolan, kruljavec, šepavec: Non.

crabātus -ī, m = grabātus: Dig.

Crabra -ae, f ali aqua Crabra (voda) Krabra, rečica in vodovod pri Tuskulu: Ci., Front.

crābrō -ōnis, m sršen: V., O., Plin.; preg.: inritare crabrones Pl. sršene (raz)dražiti.

cracca -ae, f bot. (menda) divji ali ptičji grah: Plin.

cracēns -entis, stara pisava nam. gracēns (sor. z gracilis) vitek, droben in mil, ličen: succincti gladiis, media regione cracentes Enn. ap. P. F.

Cragus -ī, acc. Cragon, m (Κράγος) Krag, rt v zahodni Likiji s pogorjem, obraslim z listavci: Mel., Plin., viridis H., iam Cragon … reliquerat O.

crambē -ēs, f (gr. κράμβη) kramba, vrsta ozkolistnega zelja: Plin.; preg.: occīdit miseros crambe repetita magistros Iuv. pogreto zelje = kar se večkrat ponovi.