Franja

Zadetki iskanja

  • aeschynomenē -ēs, f (gr. αἰσχυνομένη)sramežljivka“, rastl., ki se ob dotiku skrči, menda vrsta mimoze: Plin.
  • Aesculānus -ī, m (aes) Ajskulan (Eskulan), bog bronastega in bakrenega rim. denarja: Aug.
  • Aesculāpīum -iī, n (Aesculāpius; prim. Ἀσκληπιεῖον) eskulapej, Eskulapovo svetišče: L., Vitr.
  • Aesculāpius -iī, m (izpos. po dor. soobl. Αἰσκλαπιός = at. Ἀσκληπιός) Ajskulap (Eskulap), mitični sin Apolona in Nimfe Koronide (Corōnis), Polidarijev in Mahaonov oče, Hironov učenec v zdravilstu in lovstvu. Homer ga omenja kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilskega znanja prestavili v nebo in ga častili kot boga zdravilstva poseb. v Epidavru. Od tod so ga po nasvetu sibilskih knjig ob kugi l. 292 prepeljali v podobi Eskulapove kače v Rim in mu postavili svetišče na Tiberskem otoku. Eskulapu je bila posvečena kača, podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Upodabljali so ga z grčavko, kačo in torilom: Varr., Ci., L., O., T. idr. V pl. tres ali plures Aesculapii: Ci., Tert., Arn.
  • aesculētum -ī, n (aesculus) rebrščakov (hrastov) log: Varr., Plin.; pesn. sploh hrastovje: H.
  • aesculeus 3 (aesculus) rebrščakov, hrastov, iz rebrščakovine, hrastovine (narejen): arbor, frons O., axes Pall.
  • aesculīnus 3 (aesculus) rebrščakov, hrastov, iz rebrščakovine, hrastovine (narejen): axes Vitr.
  • aesculus -ī, f neke vrste hrast, menda rebrščak, vednozeleni hrast (po drugih graden), Jupitru posvečeno drevo: Varr., V., H., Vitr., Plin.
  • Aesēpus -ī, m (Αἴσηπος) Ajzep, mizijska reka, ki se izliva v Propontido: Plin., Fl. Od tod adj. Aesēpius 3 ajzepski, Ajzepov: flumina Val. Fl.
  • Aesernia -ae, f Ezernija, mesto ob zgornjem Volturnu (Sergna ali Isernia): Pompeius in Ci. ep. ad Atticum, L. epit., Vell., Sil. Od tod adj. Aesernīnus 3 ezernijski: ager, turma L.; Aesernīnus Ezernijski kot vzdevek M. Klavdija Marcela, ki je bil l. 90 ujet v Ezerniji: Ci., L. epit.; od tod: heredes Aesernini T. ljudje iz rodbine Ezernijskega; subst. Aesernīnī -ōrum, m Ezernijci, preb. Ezernije: L., Plin. Kot nom. propr. Aesernīnus -ī, m Ezernin, ime slavnega gladiatorja iz Samnija: Luc. ap. Non.; od tod preg.: cum Aesernino Samnite Pacideianus comparatus viderer Ci. ep. bilo bi, kakor bi se hotel Pacidejan meriti z Ezerninom... (nižji z mogočnejšim).
  • Aesīnās -ātis, m in Aesīnātēs -ium, m, gl. Aesis.
  • Aesis -is, acc. -im, abl. -ī, m Ezis, umbrijska reka na picenski meji z istoimenskim mestom, ki je slovelo po siru: L., Plin., Sil. Od tod adj. Aesīnās -ātis ezijski: caseus Plin.; subst. Aesīnātēs -ium, m Ezijci, preb. omenjenega mesta: Plin.
  • Aesōn -onis, m (Αἴσων) Ajzon, Kretejev (Cretheus) in Tirejin sin, vnuk magnezijskega kralja Eola, Pelijev polbrat, Jazonov oče: O., Val. Fl. — Od tod adj. Aesonius 3 (Αἰσόνιος) Ajzonov: domus O., heros (= Iason) O.; patronim Aesonidēs -ae, m (Αἰσονίδης) Ajzonid = Ajzonov sin Jazon: H., O., Pr., Val. Fl.
  • Aesōpus -ī, m (Αἴσωπος) Ezop (Ajzop),

    1. slavni gr. basnopisec, Solonov sodobnik, baje frigijskega porekla, suženj na Samosu, kasneje osvobojen. Po njem so se vse poznejše basni imenovale ezopske: Q., Gell. — Od tod adj. Aesōpīus (Aesōpēus: Aus. ) 3 (Αἰσώπειος) ezopski = napisan na Ezopov način: fabulae, quas Aesopias, non Aesopi dicimus Ph. (basni, v katerih so nastopale živali in stvari kot govoreča in delujoča bitja, naspr. Libysticae fabulae, basni, imenovane po neki Libiji [Libys], v katerih so nastopali ljudje in živali), logi Sen. ph.; Aesōpicus 3 (Αἰσωπικός) = Aesopīus: Aesopicae fabulae Isid.

    2. Clōdius (Claudius) Aesopus Klodij (Klavdij) Ezop, sloveči traged v Rimu, Ciceronov prijatelj: Ci., H., Q. Njegov sin je brezumno zapravljal po očetu podedovano veliko premoženje: Ci. ep., Val. Max., Plin., filius Aesopi... aceto diluit insignem bacam H.
  • aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

    1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

    2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

    3. met.
    a) poletni zrak, poletno vreme: ubi... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
    b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
    c) aestates sončne pege: Plin.
  • aestifer -fera -ferum (aestus in ferre)

    1. vročinonosen, vročinski, vroč: ignis Lucr., ignes Ci. (Arat.), canis V. pasja zvezda (Sirius), z njenim vzhodom se začenjajo pasji dnevi, cancer Sil.

    2. vročino trpeč (prenašajoč), vroč: Lybia Lucan., Nilus Stat., campi Sil.
  • Aestiī -ōrum, m Estijci = negermanska ljudstva ob Vzhodnem morju, menda današnji Esti: T.
  • aestimābilis -e (aestimāre) cenjen, pozornosti vreden: Ci.
  • aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

    1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

    2. pren.
    a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
    b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.
  • aestimātor -ōris, m (aestimāre)

    1. cenitelj: tu aestimator frumenti fuisti Ci.

    2. pren. presojevalec, spoznavalec, upoštevalec: immodicus aest. sui Cu. precenjevalec samega sebe, incautior fidei aest. L., magnorum ingeniorum aest. Sen. rh.