āmōtiō -ōnis, f (āmovēre) odprava, odstranitev: Aug., Prisc., doloris Ci., ordinis G. znižanje (stanu).
āmoveō -ēre -mōvī -mōtum
1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.
2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.
Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.
ampelinus 3 (gr. ἀμπέλινος) trsen: Caecil. ap. Non.
ampelītis -idis, f (gr. ἀμπελῖτις) ampelitida, trtna prst, razpuščena v olju; z njo so mazali trsje, da so ga obvarovali škodljivih žuželk: Plin.
Ampelius -iī, m Ampelij, rim. nom. propr., npr. L. Amp. Lucij Ampelij, pisec v 4. st. po Kr.: Amm., Sid.; neki drug Lucij Ampelij je napisal menda v 3. st. po Kr. knjigo Liber memorialis.
ampelodesmos -ī, m (gr. ὰμπελόδεσμος „vezača“) sitje, ločje, s katerim so Sicilijanci privezovali trsje h kolom: Plin.
ampeloprasos -ī, f (*ἀμπελόπρασος) poljski luk, ki raste v vinogradih: Plin.
ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod
1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.
2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.
3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.
Ampelūsia -ae, f (Ἀμπελουσία „Trtovnata“) Ampeluzija, zahodno predgorje z istoimenskim mestom v Mavretaniji (zdaj Cap Espartel): Mel., Plin.
amphēmerinon genus febrium (ἀμφημερινοὶ πυρετοί) vsakdanja mrzlica: Plin.
Amphiarāus -ī, m (Ἀμφιάραος) Amfiaraj, Melampodid, sin Oikleja (ali Apolona) in Hipermnestre, vedeževalec in vladar v Argih, Erifilin mož; proti svoji volji se je udeležil vojnega pohoda „sedmerih“ pred Tebe; na Zevsovo povelje ga je s konji in bojnim vozom vred požrla zemlja, ko je bežal pred Poliklimenom: Ci., V., O. idr. Od tod
1. patronim Amphiarēïadēs -ae, m Amfiareid = Alcmaeon, Amfiarajev sin: O.
2. adj. Amphi-arāēus 3 (Ἀμφιαράειος) Amfiarajev: quadrigae Pr.
amphibion -iī, n (gr. ἀμφίβιον) dvoživka: Isid.
amphibolia -ae, f (gr. ἀμφιβολία) dvoumje, dvosmiselnost (čisto lat. ambiguitas): Ci., Corn., Q.
amphibolicē, adv. (amphibolia) dvoumno, dvosmiselno: Porph.
amphibologia -ae, f (gr. ἀμφιβολογία) dvoumje: Cass., v pl.: Isid.
amphibolus 3 (gr. ἀμφίβολος) dvoumen, dvosmiseln: M., Porph., Serv.; adv. amphibolē: Acr. (nekateri berejo: amphibolicē).
amphibrachys, acc. -yn, m (gr. ἀμφίβραχυς = spredaj in zadaj kratek) amfibrah, metr. za stopico ⏑—⏑: Q.
Amphicratēs -is, m (ἀμφικράτης) Amfikrat, gr. kipar okrog 68. olimpiade: Plin.
Amphictyonēs -um, acc. -as, m (Ἀμφικ- τύονες „okoličani“) amfiktionci, amfiktionska zveza, zveza gr. plemen, ki so prebivala okrog kakega svetišča iz verskih, trgovinskih in političnih namenov. Poseb.
1. delfska ali pilska amfiktionska zveza; njeno središče je bilo Apolonovo svetišče v Delfih: Ci., Q.
2. delska amfiktionska zveza kikladskih in sosednjih otočanov z Apolonovim svetiščem na otoku Delosu: T.