Franja

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

Amyclās -ae, m (Ἀμύκλας) Amikla, gr. moško ime,

1. ustanovitelj in heros eponymos lakonskih Amikel, Hijacintov (Hyacinthus) oče. Od tod patronim Amyclīdēs -ae, m (Ἀμυκλείδης) Amiklid = Hyacinthus: O.

2. neki pomorščak: pauper Amyclas Lucan.

Amyclē -ēs, f (Ἀμύκλη) Amikla,

1. gr. žensko ime: Pr.

2. = lakonske Amikle (gl. Amyclae 1.): Sil.

Amyclīdēs -ae, m, gl. Amyclās.

amycticus 3 (gr. ἀμυκτικός) srbeč, praskajoč, od tod o zdravilih dražilen, dražljiv: Th. Prisc.; gr. pisano pri: Cael.

Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,

1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).

2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.

3. neki Trojanec: V.

4. Enejev tovariš: V.

Amydōn, -ōnis, f (Ἀμυδών) Amidon, kraj ob reki Aksiju v mak. Peoniji: Iuv.

amygdala -ae, f

1. (gr. ἀμυγδάλη) mandelj, jedrce: Ca., Col., am. nux, amygdalae amarae Plin.

2. (gr. ἀμυγδαλῆ) mandeljnovec: Col., Plin. Od tod adj. amygdalinus 3 (ἀμυγδάλινος) mandeljnov, mandeljnovčev: oleum Plin., pruna Plin. slive, dobljene po cepljenju slivovih mladik v mandeljnovčeva debla, virgae Vulg.

amygdalītēs -ae, m (gr. ἀμυγδαλίτης mandeljnast): Plin., ali amygdaloīdēs, acc. -ēn, m (gr. ἀμυγδαλοειδής mandeljnast): Ap. h. širokolisti mleček.

amygdalum -ī, n (gr. ἀμύγδαλον)

1. mandelj, jedrce: O.

2. mandeljnovec: Col.

amygdalus -ī, f (gr. ἀμύγδαλος) mandeljnovec: Petr., Vulg.

amylicō -āre (amylum) s škrobovino mešati, zmešati, pomešati: Th. Prisc.

amylō -āre (-āvi) -ātum = amylicō: Cael.

amylum (st.lat. amulum: Ca., v pozni lat. amolum: Isid.) -ī, n (gr. ἄμυλον nemleto) škrob(ovina): Cels., Plin.

Amȳmōnē -ēs, f (Ἀμυμώνη „Brezhibna“) Amimona, gr. žensko ime; poseb. Amimona, Danaida, ljubica boga Pozejdona, ki je njej na ljubo dal trojnemu vrelcu privreti iz skale pri Lerni v Argolidi: O., Pr., Hyg.; vrelec se je imenoval fons Lernaeus (gl. Lerna): Hyg. ali samo Amymone: O., Plin. in v pl.: Arn. Od tod adj. Amymōnius 3 Amimonin, amimonski: flumen Amymonium (= fons Lernaeus) Hyg.

Amȳnander -drī, m (Ἀμύνανδρος) Aminander, atamanski kralj, zaveznik Etolcev in Rimljanov v vojni proti mak. kralju Filipu III.: L.

Amynclae, Amynclānus, gl. Amyclae.

Amyntās -ae, m (Ἀμύντας „Branilec“) Aminta, gr. moško ime: Ci., V., H. idr.; zlasti ime več mak. kraljev: Iust.; med njimi je posebno znan Aminta II., Aridejev sin, oče mak. kralja Filipa II., ded Aleksandra Vel.: Ci. ep., N., Iust. Od tod patronim Amyntiadēs -ae, m (Ἀμυντιάδης) Amintiad, Amintov sin = Filip II., mak. kralj: O.

amynticus 3 (gr. ἀμυντικός) odvračalen, branilen: emplastrum Th. Prisc.

Amyntor -oris, m (Ἀμύντωρ „Branilec“) Amintor, dolopski kralj v Tesaliji, oče Feniksa in Krantorja: O. Od tod patronim Amyntoridēs -ae, m (Ἀμυντορίδης) Amintorid = Amintorjev sin Feniks (Phoenix): O.