Franja

anaglypticus 3 (gr. ἀναγλυπτικός) vrezan, cizeliran: Sid.

anaglyptus 3 (gr. ἀνάγλυπτος) vrezan, cizeliran; subst. anaglypta -ōrum, n = anaglypha -ōrum: Plin., Mart.

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

Anagnōrizomenē -ēs, f (gr. ἀναγνωριζο-μένη) „Zopet spoznana“, igra pastirskega pesnika Juvencija: Fest.

anagnōstēs -ae, m (gr. ἀναγνώστης) predbralec, bralec (= izobražen suženj, ki bere svojemu gospodu, čisto lat. lēctor): Ci. ep., N., Gell.

anagnōsticum -ī, n (gr. ἀναγνωστικόν) berilo, ki se komu bere: Eccl.

anagōgē -ēs, f (gr. ἀναγωγή)

1. vzdig krvi, ki odteče skozi usta, izliv krvi, krvni udor: Cael.

2. pren. „vzdig smisla“ = globlji smisel, ki ga z razlago tako rekoč (kakor kak zaklad) vzdignemo, t. j. dobimo iz kakega besedila: Hier.

anagōgicus 3 (anagōgē) pren. = „iz globine vzdignjen“, razglobljen: sensus Hier.

anagȳros -ī, f (gr. ἀνάγυρος) smrdljivec, smrdljivo drevo: Plin.

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analēmma -matos, gen. pl. -matōrum, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἀνάλημμα) podstavek sončne ure, katerega podobe so kazale dolžino kazalčeve sence in s tem obenem višino tečaja in poldnevnik določenega kraja kakor tudi dnevni čas: Vitr.

analēpticus 3 (gr. ἀναληπτικός) krepilen, krepčilen: cibi Th. Prisc.

analēptris -idis, f (iz gr. ἀναλαμβάνω) „zviševalka“ = naramna blazinica, s katero so si izravnavali neenake rame: O.

analogia -ae, f (gr. ἀναλογία)

1. enako (isto) razmerje, sorazmerje, nalika, analogija: Varr., Sen. ph.

2. gram.
a) nalika, analogija, enakomernost podobnih primerov v besedotvorju: Q., Gell.
b) (v stilistiki) enotnost in enakomernost opisovanja, analogija: C. Iulii Caesaris de analogia libri duo Suet.

analogicus 3 (gr. ἀναλογικός) ki obravnava naličnost, analogijski: libri Gell. (Cezarjevi) knjigi o analogiji (prim. analogia 2. b); adv. -ē gram. nalično: Prob.

analogīum -iī, n (gr. ἀναλογεῖον) podstavek za branje: Isid.

analogos -on (gr. ἀνάλογος) ki ima isto razmerje, naličen: Varr.

analyticē -ēs, f (gr. ἀναλυτική) razčlenjevanje v logiki, logično razčlenjevanje, analiza: Boet.

analyticus 3, adv. -ē (gr. ἀναλυτικός) razčlenjevalen, analitičen; adv.: Boet.; subst. analytica -ōrum, n spis o analizi: Boet.