-
anamnēsis -is, f (gr. ἀνάμνησις) spomin na kaj navidezno pozabljenega, govorna podoba: Isid.
-
anancaeum -ī, n (gr. ἀναγκαῖον neizogibno) velika pitna posoda, ki se je morala pri pitju za stavo na dušek izpiti, velik kozarec: Pl.
-
ananchītida, gl. anancītis.
-
anancītēs -ae, m (gr. *ἀναγκίτης) obvladalec, naziv diamanta, ki baje reši človeka dušnega nemira in otožnosti: Plin.
-
anancītis -idis, f (gr. *ἀναγκῖτις) anankitida, nam neznan dragulj: Plin. — Pozna soobl. ananchītida -ae, f ananhitida: Isid.
-
anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.
-
anapauomenos -ī, m (gr. ἀναπαυόμενος) „počivalec“, Protogenova slika: satir, lahno se naslanjajoč na drevo: Plin.; anapauomenē -ēs, f (gr. ἀναπαυομένη) „počivalka“, slika Tebanca Aristida: speča Biblida (Bȳblis): Plin.
-
Anaphē -ēs, f (ἀνάφη) Anafa (zdaj Anafi), vulkanski otok v Sporadih: O., Plin., Amm.
-
anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod
1. vzhod zvezd: Plin.
2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.
-
anaphoricus 3 (gr. ἀναφορικός) v gnomoniki: horologia anaphorica Vitr. ure, ki kažejo vzhajanje zvezd.
-
anaphȳsēma -atis, n (gr. ἀναφύσημα) zrak, ki se dviga iz globin: Ap.
-
Anāpis, gl. Anāpus.
-
anaplērōticus 3 (gr. ἀναπληρωτικός) ki služi za izpolnjevanje: medicamentum P. Veg. zdravilo, ki baje povzroča, da meso zopet raste čez rano.
-
Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,
1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.
2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.
-
anarchos -on (gr. ἄναρχος) brez začetka: Ambr.
-
anarr(h)īnon -ī, n (gr. ἀνάῤῥινον) = antirr(h)īnon: Plin.
-
Anartēs -ium, m (Ἄναρτοι) Anarti, dakijsko ljudstvo ob Tisi: C.
-
anăs1 -ătis, gen. pl. nav. anatum (pa tudi anatium Varr.), f raca, utva: Varr., Ci. idr., fugit... veluti... accipitrem fluvialis anas O. divja raca. — Soobl. v pl. anitēs -um: Pl., anitum (po drugih anatum) ova Ci.
-
anās2 -ātis, f (anus) bolezen stark: P. F.
-
Anās -ae, m (Ἄνας) Ana, reka v Hispaniji: C., Mel., Plin.