Franja

Anchīsēs (st.lat. po Q. Anchīsa) -ae, m (Ἀγχίσης) Anhiz, Kapijev in Temidin sin, Asarakov vnuk, kralj v Dardanu; njegov in Venerin sin je Enej (Aeneas). Ker se je Anhiz ponašal s svojo zvezo z Venero, ga je Jupiter s strelo ohromil. Z Enejem, ki ga je nesel iz goreče Troje, je prišel na Sicilijo in tam umrl: V., H., O. idr. Od tod adj. Anchīsēus 3 (Ἀγχίσειος) Anhizov: tumulus V.; patronim Anchīsiadēs -ae, m (Ἀγχισιάδης) Anhiziad, Anhizov sin = Aeneas: V.

anchistrum -ī, n (gr. ἄγκιστρον) zazobek kot kirurško orodje: Cael., Isid. (ki piše angistrum).

anchomanes = dracontium: Ap. h.

anchora, anchorālis, inačici = ancora, ancorālis.

anchūsa -ae, f (gr. ἄγχουσα)

1. bot. bročeči volovski jezik: Plin., Cael.

2. anhuza, neka druga bot.: Plin. (XXVII, 36).

ancīle -is, gen. pl. -ium (T.), heterocl. anciliōrum (H.), n (ambi in caedere: ancilia dicta, quod ab utraque parte ut pelta Thracum incisa sunt Varr.) óblasti, na desni in levi kakor gosli izrezani sveti ščit, ki je baje za kralja Nume padel z neba. Ker je Nimfa Egerija Numi naznanila, da je od ohranitve tega ščita odvisen obstanek mesta Rima, je dal kralj ponarediti še 11 povsem enakih ščitov, da ne bi kdo ukradel pravega. Te ščite so čuvali Salijci v Martovem svetišču kot svetinje, jih vzeli vsako leto 1. marca ter potem med petjem in plesom v slovesnem sprevodu nosili po mestu (ancilia movere, ferre). Svečanost je trajala celih 30 dni; potem so ščite spet shranili v svetišču (ancilia condere): O. idr., (Numa) item Salios duodecim Marti Gradivo legit... caelestiaque arma, quae ancilia appellantur, ferre ac per urbem ire canentes carmina cum tripudiis sollemnique saltatu iussit L., et lapsa ancilia caelo extuderat V., anciliorum et nominis et togae oblitus H., fuere, qui proficiscenti Othoni moras religionemque nondum conditorum ancilium afferrent T.; pesn. sploh majhen óblast ščit: Lucan., laevāque ancile gerebat Picus T.

ancilla -ae, f (demin. ancula strežnica; prim. anculus) dekla, služkinja, hišna, sužnja (naspr. libera): Kom., H., O. idr., ancillarum greges Ci., muliebri ac delicato ancillarum puerorumque comitatu Ci., ancilla, quae ministra dicitur Plin. iun. (o diakonisi pri kristjanih); atrib.: mulier ancilla S.; pren.: terra usūs mortalium semper ancilla Plin. človeškim potrebam vselej ustrežljiva; zaničljivo o človeku, ki se s suženjsko uslužnostjo ponižuje: Fufidius, ancilla turpis S. fr.

ancillāriolus -ī, m (ancilla) tolažnik dekel, dekličar: Sen. ph., Mart.

ancillāris -e (ancilla) dekelski: artificium Ci., vestis Ulp. (Dig.); pren. = suženjski, nizek: adulatio Amm.

ancillātus -ūs, m (ancillārī) deklovanje, dekelstvo: Arn.

ancillor -ārī -ātus sum (ancilla) deklovati, potem sploh služiti, streči, suženjsko streči komu, suženjsko pokoravati se mu: Acc. ap. Non. in pozni pisci; pren.: aestus ancillantes sideri avido Plin., cetera membra ancillari et subservire capiti Ap.

ancillula -ae, f (demin. ancilla) mlada dekla (služkinja, sužnja): Pl., Ter., O., L., Sen. rh.; pren. služkinja: praesto esse virtutes ut ancillulas Ci., idcirco istam iuris scientiam tamquam ancillulam... adiunxisti Ci.

ancipes, gl. anceps.

ancīsiō -ōnis, f (ancīsus) obrezovanje: Isid.

ancīsus (amcīsus) 3 (ambi in caedere) obrezan: Lucr.

anclābris -e (anculāre) bogoslužen: P. F.

anclō -āre, gl. anculō.

ancōn -ōnis, m (gr. ἀγκών) komolec, laket; od tod

1. arhit. v pl. ancōnēs
a) kraki kotomera: Vitr.
b) lege pri vratih: Vitr.
c) batni drogovi pri vodnih orglah: Vitr.
č) kvake, skobe, ki vežejo brunovje: Vitr.

2. ročaj pri naslanjaču: Cael.

3. neka pivska posoda v krčmah: Paul. (Dig.).

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

Ancōn² -ōnis, f (Λευκοσύρων Ἀγκών) Ankon, trg s pristaniščem v Pontu: Val. Fl.