-
anēthum (anētum) -ī, n (gr. ἄνηϑον) dišavnica koprc, koper: Col., Plin., Hier., florem bene olentis anethi V. — Soobl. anēthus -ī, m: Cass. —Od tod adj. anēthinus 3 (ἀνήϑινος) koprčev, iz kopr(c)a pripravljen: Th. Prisc., Cael., Plin. Val., Isid.
-
aneticus 3 (gr. ἀνετικός) odlegajoč (o bolezni): Th. Prisc.
-
anetīnus, gl. anatīnus.
-
anētius 3 (gr. ἀναίτιος) nedolžen: It.
-
aneurysma -atis, n (gr. ἀνεύρισμα) razširjenje žile utripalnice: P. Veg.
-
ānfrāctuōsus 3 (ānfrāctus -ūs) ovinkast, okolišen, obširen: Aug.
-
ānfrāctus 3 (ambi in frangere) zakrivljen, zavit: Amm.; subst. ānfrāctum -ī, n krivina, ovinek, zavoj: Acc. ap. Non., Varr.
-
ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)
1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.
2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.
3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.
-
angaria -ae, f (gr. ἀγγαρία ali ἀγγαρεία) tlaka z vprego, tlaško vozarstvo: Cod. Th., Cod. I.
-
angariālis -e (angaria) tlaški, tlačanski: Cod. Th.
-
angariō -āre -āvī (gr. ἀγγαρεύω) zahtevati za javno službo (tlako): Ulp. (Dig.), Aug.; pren. siliti koga k čemu: Vulg.
-
angarius -ī, m (gr. ἄγγαρος, perz.) hitri sel na konju v državni službi: Nigidius ap. Gell., Luc. ap. Non.
-
angela -ae, f (angelus) ženski angel: Tert.
-
angelicus 3 (gr. ἀγγελικός) ki pripada angelom, angelski: Prud., Vulg.; adv. angelicē kakor angel: Hier.
-
angelificātus 3 (*angelificāre) v angelsko naravo spremenjen: Tert.
-
angellus -ī, m (demin. angulus) kotiček, ogelček: Lucr., Arn.
-
angelticē -ēs, f (gr. ἀγγελτική) umetnost pripovedovanja: Suet. fr.
-
angelus -ī, m (gr. ἄγγελος) sel, poseb. božji sel, angel: Ap., Eccl.
-
Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.
-
angīna -ae, f (angere; pravzaprav „tesnoba“) vnetje grla, žrela, davica: Pl., Luc. ap. Non., Cels., Plin., P. F.; pren. = angor, tesnoba: Tert.