Franja

anthus -ī, m (gr. ἄνϑος) ant, menda rumena pastirica: Plin.

anthyllion (anthyllium) -iī, n (gr. ἀνϑύλλιον) antilij, najbrž kretska kreša: Plin.; tudi anthyllum -ī, n: Plin.

anthyllis -idis, f (gr. ἀνϑυλλίς) južni skrečnik: (Ajuga iva, Schreber): Plin.

anthypophora -ae, acc. -ān, f (gr. ἀνϑυπο-φορά) antipofora, govorna podoba, kadar govornik tisto, kar bi mogel nasprotnik oponesti, sam omeni in izpodbija: Sen. rh.

anti (gr. ἀντί) = ante (gl. to geslo): Luc. fr.

antiae -ārum, f (gr. ἀντίαι) runje, ki vise s predglavja na čelo: Ap., Tert., Char., P. F.

Antiānus, Antiās, Antiātīnus, gl. Antium.

antibacchus -ī, m (gr. ἀντίβακχος „obrnjeni bakhij“ (bacchīus: ⏑——) antibakh, stopica (slovničarji so jo imenovali tudi antibacchīus [ἀντιβακχεῖος]): Aus.

antibasis -is, f (gr. ἀντίβασις) protistojalo = zadnji stebrič na stojalu metalnic (balist): Vitr.

antiborēus 3 (ἀντί in βόρειος) proti severu obrnjen: Vitr.

anticatēgoria -ae, f (gr. ἀντικατηγορία) protitožba: Aug.

Anticatō -ōnis, m (hibrid ἀντι-Catō) Antikaton, „Protikaton“, satirično Cezarjevo delo (v dveh knjigah) proti Ciceronovemu slavilnemu spisu Katonu Utičanu: Q., Gell., ut dixit Caesar in priore Anticatone Caelius ap. Prisc. v prvi knjigi svojega Antikatona; pl. Anticatones (glede na dve knjigi tega spisa): Iuv., Suet.

anticēssor, inačica = antecēssor.

Antichrīstus -ī, m (Ἀντίχριστος) antikrist: Eccl.

antichtonēs -um, m (gr. ἀντίχϑονες) na drugi polobli živeči zemljani, „protizemljani“, antihtoni: Mel., Plin.

anticipātiō -ōnis, f (anticipāre)

1. preusvojena misel, naravni pojem, prirojena ideja (preden pouk popravi predstave); z objektnim gen.: Arn., deorum a., quam πρόληψιν Epicurus appellat Ci.

2. prvi telesni gib pred pravo hojo: anticipationes itinorum Arn.

anticipātor -ōris, m (anticipāre) preusvajalec, preupoznavalec: mundi Aus.

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

Anticlēa (Anticlīa) -ae, f (Ἀντίκλεια) Antikleja (Antiklija), Avtolikova hči, Laertova žena, Odisejeva mati: Ci. idr.