collectif, ive [kɔlɛktif, iv] adjectif kolektiven, skupinski, skupen; masculin kolektiven samostalnik; masculin skupne dispozicije načrta finančnega zakona
billet masculin collectif de chemin de fer kolektivna železniška vozovnica
contrat masculin collectif de travail kolektivna delovna pogodba
nom masculin collectif kolektiven samostalnik
responsabilité féminin collective kolektivna odgovornost
travail masculin collectif skupinsko, ekipno delo
verre masculin collectif zbiralna leča
voyage masculin collectif kolektivno, skupinsko potovanje
visite féminin collective de musée skupinski ogled muzeja
faire une démarche collective podvzeti kolektivne korake
Zadetki iskanja
- collection [kɔlɛksjɔ̃] féminin zbirka, kolekcija; commerce zbirka vzorcev, novih modelov oblek; zbiranje
collection de disques, de timbres, de papillons zbirka gramofonskih plošč, znamk, metuljev
collection purulente (médecine) zbiranje gnoja
faire collection de (timbres) zbirati (znamke) - collectionner [-ksjɔne] verbe transitif zbirati, nabirati
collectionner les cartes postales zbirati razglednice
il collectionne les échecs (figuré) nabirati si neuspeh za neuspehom - collectionneur, euse [-nœr, öz] masculin, féminin zbiratelj, -ica
- collectivement [-ktivmɑ̃] adverbe skupinsko, skupno, kolektivno
- collectivisation [-vizasjɔ̃] féminin kolektivizacija, prevzem v kolektivno last
- collectiviser [-ze] verbe transitif kolektivizirati
- collectivisme [-vism] masculin kolektivizem
- collectiviste [-vist] adjectif kolektivističen; masculin kolektivist, privrženec kolektivizma
- collectivité [-vité] féminin skupina, skupnost, kolektiv
- collège [kɔlɛž] masculin srednja šola (gimnazija); kolegij
le sacré collège kolegij, zbor kardinalov
Collège de France svobodno vseučilišče v Parizu
collège électoral volivci, kolegij volivcev
collège privé, public zasebna, državna gimnazija (srednja šola) - collégial, e, aux [kɔležjal, žjo] adjectif kolegijski; gimnazijski
église féminin collégiale cerkev, ki ima kapitelj kanonikov, čeprav ni stolna cerkev - collégien, ne [kɔležjɛ̃, ɛn] masculin, féminin srednješolec, -lka, gimnazijec, -jka, dijak, -inja; péjoratif naivna, neizkušena oseba
- collègue [kɔlɛg] masculin, féminin kolega, -ica; populaire tovariš, -ica
- coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti
coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
coller un candidat vreči kandidata na izpitu
il a été collé à son bachot padel je pri maturi
coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
(populaire) ça colle! dobro, v redu je! - collerette [kɔlrɛt] féminin (okrogel) ovratnik, ovratna nabornica; obroč okoli cevi; botanique odevalo
- collet [kɔlɛ] masculin ovratnik pri obleki; kratko žensko ogrinjalo; (lovska) zanka
collet monté (figuré) tog, formalen, prisiljen, resnoben
ils sont trop collet monté preveč so togi, formalni
collet de tuyau cevna spojna obojka
le braconnier a tendu des collets à lapins divji lovec je nastavil zanke za kunce
mettre la main au collet de quelqu'un, prendre, saisir quelqu'un au collet koga za vrat zgrabiti, prijeti ga, aretirati ga - colleter [kɔləte] verbe transitif zgrabiti za vrat; verbe intransitif nastaviti zanke (lov)
se colleter (stalno) si biti v laseh; figuré otepati se
se colleter avec les difficultés otepati se s težavami - colleteur [kɔlətœr] masculin nastavljavec zank (lov)
- colleur [kɔlœr] masculin lepilec; (= colleur d'affiches) lepakar; tapetnik; populaire izpraševalec