ammēnda f
1. povračilo, nadomestilo; globa:
fu condannato a una lieve ammenda naložili so mu majhno globo
2. pren.
fare ammenda priznati krivdo, opravičiti se:
ha fatto ampia ammenda dell'ingiusto giudizio pošteno se je opravičil zaradi krivične sodbe
Zadetki iskanja
- ammendare v. tr. (pres. ammēndo)
1. popraviti, poravnati škodo
2. agr. meliorirati - ammennicolo m
1. pretveza:
trova mille ammennicoli per non pagare vse mogoče pretveze najde, da ne bi plačal
2. malenkost - ammesso
A) agg.
1. sprejet, pripuščen
2. priznan, dopuščen:
ammesso che cong. recimo, da, vzemimo, da
B) m (f -sa) kandidat, pripuščen k izpitu, k natečaju - ammettēnza f elektr. admitanca, polna prevodnost
- ammettere* v. tr. (pres. ammetto)
1. pripustiti, sprejeti, privesti:
ammettere alla presenza di qcn. privesti pred koga
ammettere in un collegio sprejeti v zavod
ammettere agli esami pripustiti k izpitom
2. dovoliti; priznati; predpostaviti, predpostavljati:
ammettere il proprio errore priznati svojo napako
non sonno ammesse discussioni diskutirati ni dovoljeno
ammesso che denimo, da - ammezzamento m star. razpolovitev:
ammezzamento della luna lunin prvi ali zadnji krajec - ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)
1. razpoloviti, razpolavljati:
ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice
2. napraviti, povedati napol - ammezzato
A) agg. razpolovljen; nedokončan
B) m gradb. mezanin - ammezzimento m
1. namig, namigovanje
2. mežikanje - ammiccare v. intr. (pres. ammicco)
1. namigniti, namigovati
2. pomežikniti, mežikati - ammicco m (pl. -chi)
1. namig
2. mežikanje - ammina f kem. amin
- amministrare v. tr. (pres. amministro)
1. upravljati, voditi; skrbeti (za), gospodariti:
amministrare il patrimonio, i beni di qcn. gospodariti z imetjem nekoga
amministrare lo Stato voditi, upravljati državo
amministrare la giustizia soditi
2. redko dati; primazati:
amministrare una medicina dati zdravilo
amministrare un ceffone primazati klofuto - amministrativamente avv. administrativno, upravno
- amministrativo agg. upraven, administrativen:
diritto amministrativo upravno pravo
atto, provvedimento amministrativo administrativni ukrep - amministratore m (f -trice) upravnik, upravitelj; administrator:
amministratore delegato ekon. upravitelj
amministratore giudiziario sodni upravitelj
amministratore apostolico apostolski administrator - amministrazione f administracija, upravljanje, uprava; vodenje:
amministrazione pubblica javna uprava
amministrazione comunale občinska, mestna uprava
affari di ordinaria amministrazione pren. tekoči posli, tekoče zadeve, nepomembne zadeve
consiglio di amministrazione upravni svet
amministrazione fiduciaria upravno poverjeništvo - amminnicolo ➞ ≥ ammennicolo
- amminoacido m kem. aminokislina