Franja

Zadetki iskanja

  • acconigliare v. tr. navt., star. (pres. acconiglio) potegniti vesla v ladjo
  • acconsentimento m redko privolitev, pristanek, soglasje, strinjanje
  • acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

    1. privoliti, soglašati, strinjati se:
    acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

    2. dopustiti, dovoliti:
    acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

    3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
    la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom
  • acconsenziēnte agg. soglasen
  • accontentare

    A) v. tr. (pres. accontēnto) zadovoljiti, utešiti:
    lo accontentano in tutti i suoi desideri izpolnjujejo mu vse želje

    B) ➞ accontentarsi v. rifl. (pres. mi accontēnto) zadovoljiti se, biti zadovoljen:
    si accontenta di poco z malim je zadovoljen
  • acconto m delno plačilo, predujem, akontacija:
    dare, ricevere in acconto dati, prejeti predujem
  • accoppare v. tr. (pres. accōppo)

    1. pog. ubiti, pobiti

    2. premlatiti, pretepsti:
    lo accoppò di botte neusmiljeno ga je premlatil
  • accoppiabile agg. združljiv
  • accoppiamento m

    1. parjenje:
    non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

    2. druženje, združitev

    3. tehn. spoj
  • accoppiare

    A) v. tr. (pres. accōppio)

    1. združiti (tudi pren.):
    accoppiare l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

    2. redko poročiti

    B) ➞ accoppiarsi v. rifl. (pres. mi accōppio) pariti se
  • accoppiata f stava na prva dva konja (v konjskih dirkah)
  • accoppiato agg. združen, zvezan (v par):
    rima accoppiata zaporedna rima
  • accoramento m žalost, bridkost
  • accorare

    A) v. tr. (pres. accōro)

    1. užalostiti:
    la notizia accorò tutti novica je vse užalostila

    2. zaklati (prašiča)

    B) ➞ accorarsi v. rifl. (pres. mi accōro) užalostiti se
  • accorato agg. užaloščen, žalosten
  • accoratoio m (pl. -oi) klavski nož
  • accorciabile agg. ki se da krajšati
  • accorciamento m krajšanje
  • accorciare

    A) v. tr. (pres. accorcio)

    1. krajšati, okrajšati:
    accorciare una gonna skrajšati krilo
    accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

    2. pren. zmanjšati, odpravljati:
    accorciare le distanze odpravljati razlike

    B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
    le giornate si accorciano dnevi so krajši
    la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša
  • accorciativo

    A) agg. skrajševalen

    B) m pomanjševalnica; okrajšano ime:
    Beppe e Pino sono accorciativi di Giuseppe Beppe in Pino sta skrajšani obliki za Giuseppe